Družabni dogodki september 2015 

Druženje | sep. '15

RADENCI

Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota je v začetku julija pripravila 13. srečanje pomurskih upokojencev. Slavnostni govornik Anton Donko, novi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, je prisotne med drugim seznanil z aktualno problematiko upokojencev v Sloveniji.

V kulturnem programu so se predstavili Godba na pihala Ljutomer, skupina Harmony, Mladi upi, Slavica in Alojz Kavaš, ki sta precej let živela v Avstraliji, zdaj pa živita na Kapeli, nastopila je tudi etno glasbena skupina Gorički klantoš. Udeležencem so predstavili projekt Nazdravje, ki poteka pod okriljem CZR Murska Sobota in pri katerem sta partnerja tudi ZDUS in PPZDU Murska Sobota.

Na srečanju sta se Viola Bertalanič, nova predsednica Pomurske pokrajinske zveze upokojencev, in Rudi Kulič, član upravnega odbora, zahvalila Mirku Lebariču za dolgoletno in uspešno vodenje zveze. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

LUČE

Množica upokojencev se je 6. avgusta srečala na vsakoletnem družabnem zboru na obrežju Savinje v Lučah. V organizaciji Društva upokojencev Luče ob Savinji, s podporo občine Luče ter v soorganizaciji Koordinacije društev upokojencev Zgornje Savinjske doline so se zbrali upokojenke in upokojenci iz osmih društev, ki delujejo v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline. Med pozdravi župana Cirila Rosca, Tonija Riflja v imenu vseh predsednikov društev v dolini, podpredsednika Pokrajinske zveze DU za Celjsko Draga Prtenjaka ter predsednice domačega DU Martine Kladnik so kulturno-glasbeni program izvedli domači ljudski muzikanti »Kristl, Jakč in Franci«, moška in ženska skupina pevcev DU Luče ter nato še v skupnem nastopu združeni zbor. Imenitno vzdušje so pripravili tudi člani »hišnega benda« znamenite Vlcerske bajte (doma upokojencev) na Šmici »Ropotavčki« (na fotografiji). Za zaključek kulturnega programa so zaplesali plesalci folklorne skupine Oštarija iz Bočne.

(Besedilo in fotografija: Jože Miklavc)

 DOLENJSKE TOPLICE

Tudi letos je bilo tradicionalno srečanje dolenjskih in belokranjskih upokojencev prvo avgustovsko soboto na jasi v Dolenjskih Toplicah. Srečanja se je udeležilo več kot 1500 članov iz 36 društev. V kulturnem programu je nastopila Godba ljubljanskih veteranov in folklorna skupina črnomaljskega društva upokojencev. Zbranim se je predstavil tudi novi predsednik ZDUS Anton Donko. Upokojence so pozdravili še predsednik in novi podpredsednik PZDU Dolenjske in Bele krajine Jože Jazbec in Dušan Kraševec, župan Dolenjskih Toplic Jože Muhič, generalni sekretar stranke DeSUS Branko Simonovič in poslanka Marinka Levičar. Podelili so tudi pokale ob koncu 40. športnih iger PZDU Dolenjske in Bele krajine. Veseli in ponosni so, da se število športnikov v društvih ves čas povečuje, na začetku jih je bilo 40, zdaj jih je že skoraj 1000, ki tekmujejo v različnih športih. Skupno so bili najboljši Kočevci, ki so prejeli tudi priznanje za najboljšega organizatorja tekmovanj.
(Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)

RADEČE

V okviru prireditve »Splavarjenje na Savi« je bilo junija v Radečah tudi srečanje upokojencev Zasavja. Zbralo se je več kot 200 članov iz upokojenskih društev Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Na srečanju se je predstavila tudi naša revija.
(C. G., fotografija: Iztok Gospodarič)

PODNART-KROPA, KAMNA GORICA-LANCOVO

Skupina prostovoljk pri projektu Starejši za starejše pri DU Podnart-Kropa in Kamna Gorica-Lancovo vstopa v deseto leto delovanja. V teh letih je bilo opravljenih veliko ur prostovoljnega dela za starejše ljudi, ki potrebujejo pomoč. Mnogi potrebujejo le druženje, pogovore in trden občutek, da niso pozabljeni. To delo na obsežnem področju trenutno opravlja 17 prostovoljk, ki si moči nabirajo tudi na izletih. Tako so se sredi junija podale na ekskurzijo v bolnico Franjo in Cerkljanski muzej. Udeleženke čestitajo ljudem, ki so bolnico po hudi ujmi ponovno postavili v taki podobi, kot je bila. Kot prostovoljke dobro razumejo neštete ure dela, ki so jih Cerkljani vložili v to obnovo.
(Magda Štupnikar in Tončka Rozman)

PTUJ

Na plesišču hotela Mitra na Ptuju se vsak mesec prvi četrtkov večer srečajo plesa in družbe željni upokojenci. Organizatorica in duša plesnih večerov je Olga Radej, članica DU Ptuj in najstarejša prostovoljka Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je pri 88 letih niti boleči kolk ne ovira, da se ne bi zavrtela. Vedno nasmejana in zgovorna Olga o sebi pove: »Rada pripovedujem šale, sem odprt človek, vedno želim biti v družbi in svoje delo hočem temeljito opraviti.«

Alojz Gojkovič – Slavko skrbno izbira, katero skladbo bo zaigral in odpel, da plesalcem ne bi prehitro pošle moči. Plesni večeri ob prigrizku in pijači potekajo med 19. in 23. uro, včasih tudi do polnoči, pravi Olga. Vabljeni so vsi, ki se radi družijo in plešejo, ne samo pari, tudi posamezniki. Nekateri nikoli ne manjkajo, drugi pridejo občasno, mnogim so všeč tematski večeri, ki jih Olga tudi ob pomoči prijateljice Nežke Medved (na fotografiji) organizira ob pustu, dnevu žensk, izteku starega leta …. »Pred plesnimi srečanji pokličem tiste manj redne plesalce, še posebej pa novince, da ne bi pozabili priti. Saj veste, ples ni le družabni dogodek, je tudi odlična telovadba za dušo in telo, priložnost, da se lepo uredimo, srečamo s prijateljicami in prijatelji ali spoznamo nove.«
(Besedilo in fotografija: Nevenka Dobljekar)

CERKNO

Na pobudo mentorice Ane Močnik je pred desetimi leti v okviru Upokojenskega društva Cerkno zaživela sekcija ročnih del. Enkrat tedensko, že vsa leta ob sredah popoldne, se članice družijo in kvačkajo, pletejo, vezejo, šivajo ... pa seveda klepetajo, zato jim odmerjeni uri vsakič prehitro mineta, da še same ne morejo verjeti, da je za njimi že deset let. In skoraj toliko, če ne že več, priložnostnih razstav, tudi zunaj domačega kraja. Mentorica, nekdanja učiteljica in dolgoletna vodja krožka ročnih del v cerkljanski šoli ima iz leta v leto več zamisli, ki jih uresničuje najprej s svojimi rokami. Zadnji dve leti pa jih z idejami zasipavajo še najmlajše članice. Morda jih je v sekciji tudi zato vsako leto več. Najstarejša je ustvarjala še pri svojih 90 letih in bila vzor vsem drugim. Nekatere tudi klekljajo, a ne v okviru sekcije, v kateri pa preizkušajo številne druge tehnike. Članice sekcije priznajo, da so včasih tudi malce »firbčne«, zato so obiskale že marsikatero razstavo ročnih del znotraj in zunaj naših meja in si še razširile 'obzorja' tovrstne ustvarjalnosti.
(Marija Rejc, fotografija: Drago Kuralt)

 ŽUŽEMBERK

Društvo upokojencev Žužemberk se je odpravilo na izlet v Dravinjsko dolino. V Zrečah so si v vasi Skomarje ogledali rojstno hišo pesnika Jurija Vodovnika in cerkev sv. Lambrehta, nato pa obiskali še domačo tržnico. Povzpeli so se še višje do Resnika, ki je na nadmorski višini 1000 m. Žužemberčani so spoznali tudi začetke turizma na Rogli – začel se je v Koči na Pesku, ki še zdaj služi planincem in pohodnikom. Za zaključek so si ogledali še Žičko kartuzijo, ki je prav tako nekaj posebnega in kjer lahko še vedno naročimo kosilo v najstarejšem gostišču na Slovenskem.
(Besedilo in fotografija: Tatjana Kotnik)

MUTA

Upokojenski društvi z Mute in Smlednika v občini Medvode sta pobrateni in sta se letos srečali že drugič, junija v Smledniku, avgusta pa na Muti. Na pikniku sta predsednika društev izmenjala zanimivi darili, Ivan Špenko iz Smlednika je prevzel kovano vrtno orodje, Franjo Urnaut z Mute pa za Gorenjsko značilno pansko končnico. DU Muta pripravlja srečanje skupaj z Društvom invalidov Muta. Letos so ga priredili že petnajstič. (Besedilo in fotografija: Hinko Jerčič)

ŠMARTNO

V DU Šmartno so se po prvem polletju ozrli nazaj in ocenili delo. Zadovoljni so z obiskom ponovoletnega srečanja, ki so ga združili s predavanjem o demenci. Uspešen je bil tudi krožek ročnih spretnosti, ki je trajal tri mesece. Pri društvu dvakrat na leto za člane pripravijo meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka in februarja so kar nekaj članov poslali v nadaljnjo obravnavo k zdravniku. Na zboru članov so izvedli anketo o vodenju društva, saj prihodnje leto upravnemu odboru poteče mandat. Maja so se podali na izlet v Trbiž ter si ogledali Kranjsko Goro z okolico.
(Besedilo in fotografija: Mojca Zdovc)

CERKVENJAK

Člani DU Cerkvenjak so v okviru praznovanja občinskega praznika organizirali medobčinsko tekmovanje v šahu, v katerega so se vključila vsa društva upravne enote Lenart. Junija so pripravili razstavo ročnih del članic in članov društva, prevzeli pa so tudi organizacijo srečanja Zveze društev upokojencev Slovenske gorice. Organizirali so srečelov in poskrbeli za kulturni program, v katerem so sodelovali pevci domačega društva upokojencev in učenci osnovne šole Cerkvenjak-Vitomarci. Udeležence so med drugim pozdravili predsednik Zveze društev upokojencev Slovenske gorice Stanko Kranfogl, podpredsednica ZDUS Slavica Golob ter župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc. Po uradnem delu srečanja se je odvijalo družabno srečanje.
(Besedilo in fotografija: Feliks Fekonja)

TURNIŠČE

V športnorekreacijskem parku je Društvo upokojencev Turnišče skupaj z občino in Zavodom Koušta pri balinarski stezi uredilo še prostor za kegljanje s kroglo na vrvici. Otvoritev so združili s prvo uradno tekmo. Za novo pridobitev sta najbolj zaslužna Ivan Dravec in Simo Tešič. Predsednica Društva upokojencev Turnišče Danica Kocet jima je ob tej priložnosti podelila zahvalo. 
(Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

 ŠMARJE PRI JELŠAH

Pri društvih upokojencev Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina že nekaj let organizirajo skupne pohode. Tokrat so bili organizatorji Šmarčani. Pohodniki so se podali iz Šmarja do Vršne vasi in Planince, ogledali so si sodobno Sedovškovo kmetijo in domačijo Hostnik iz Dola, zaključek pohoda pa so imeli v Tacarjevi gorci.
(Milenka Blažević, fotografija: Jože Anderluh)

BELTINCI

V okviru 27. Krumplove noči so svoje srečanje pripravili beltinski upokojenci in člani Društva upokojencev Melinci. Za veseli del druženja so poskrbeli pevci iz Lipe, nastopili pa so tudi Veseli vandrovci iz Lipe. Nekaj poskočnih domačih skladb pa sta zaigrala in zapela Viktor in Katica Tkalec, ki sta člana Društva upokojencev Beltinci. (Jože Žerdin)

ROGATEC

Že sedmo leto so člani društev upokojencev iz Zveze društev upokojencev Kozjansko in Obsotelje sodelovali na prireditvi Likof na taberhi, ki ga je organiziral Zavod Muzej na prostem Rogatec. Moški so pokazali težaška opravila kot so mlačev, žaganje hloda, košnja. Ženske so pomagale pri mlačvi in grabljenju, perice pa so po starem prale perilo ob vodnjaku. Prikazali so tudi spretnosti v pletenju košar, opletanju steklenic s šibjem, izdelovanju brezovih metel in grabelj, gospodinje so spekle kozjansko zavihjačo. Da je bilo vzdušje pravo, sta zapela in zaigrala skupina Nojeki iz Bistrice ob Sotli in Planinski bend iz Rogaške Slatine. (Besedilo in fotografija: Milenka Blažević)

MOZIRJE

Pevci upokojenskega mešanega pevskega zbora pod vodstvom prof. Matjaža Železnika so se konec junija na povabilo kranjskogorskega upokojenskega zbora podali proti Gorenjski. Najprej so se ustavili na Brezjah in v baziliki Marije pomagaj s petjem popestrili mašo. V Kranjski Gori so jih pričakali gostitelji, pevci, ki so prepevali v Mozirju lani decembra ob praznovanju 10. obletnice delovanja pevskega zbora. Tokrat pa so Mozirjani sodelovali na njihovem letnem zaključnem koncertu, ki se je odvijal na ploščadi sredi Kranjske Gore.

Mozirski pevci bodo začeli vaditi spet jeseni. Ker bi radi zbor številčno okrepili, vabijo upokojence, ki radi prepevate, da se jim pridružite. (Marija Venek, fotografija: Marija Franko)

Franc Avsec je praznoval 90 let

Franc Avsec, doma z Gornjih Laz 2, je 16. julija praznoval 90. rojstni dan. Za visoki jubilej so mu čestitali semiška županja Polona Kambič ter predstavniki Zveze borcev, Društva upokojencev in RK Semič. Slavljenec je obiskovalce pričakal pred domačo hišo v družbi treh hčera in sina ter žene Tončke, ki jo je pripeljal pred 70 leti s Pribišja. Ima 7 vnukov in več pravnukov. Njegova domačija stoji blizu spomenika padlim borcem Prve belokranjske čete in Franc se še živo spominja tiste usodne oktobrske noči leta 1941, ko je bil kot šestnajstletnik očividec tragedije. Kasneje je šel k partizanom. Po vojni se je preživljal s kmetijo, imel je konje, bil je furman, poprijel je za vsako delo. Deloval je tudi pri lovcih. (Branka Muc)

 

90 let Ivanke Šuler

Predstavniki DU Šmartno so obiskali devetdesetletno članico Ivanko Šuler. Veseli so, da je še tako čila in bistrih misli. Za njo lepo skrbijo vsi njeni štirje otroci, saj imajo hiše v bližini njene domačije. Redno jo obiskujejo njeni vnuki in pravnuki, kajti Ivanka ima vedno kaj sladkega zanje.
(Besedilo in fotografija: Mojca Zdovc)

90 let Ludvika Ivanetiča

Predstavniki RK in DU Semič ter podžupan Bojan Jakša so obiskali Ludvika Ivanetiča, po domače Martinovega Ludvika z Oskoršnice pri Semiču. Njegovi številni brati in sestre so si poiskali kruh drugje, Ludvik pa je uspešno kmetoval na domači kmetiji, kamor si je pripeljal še ženo Tončko. Družina se je povečala za tri sinove in eno hčerko. Žal mu je žena že pred leti umrla, vendar njuni otroci in vnuki lepo skrbijo zanj.

Ludvik rad bere in si tudi zapoje, najrajši tisto, ki jo je pel v mladih letih: »Bod' moja, bod' moja ...« Posebej je ponosen, da še vedno skrbi za tri panje čebel. 
(Besedilo in fotografija: A. S. Štraus)

Praznovanje 50. obletnice mature

Dvanajstega junija letos so bila v Šempetru pri Gorici vrata občinske stavbe popoldne še dolgo odprta. Tamkajšnji župan je namreč prijazno ustregel nekdanjim maturantom srednje zdravstvene šole, da bi se po petdesetih letih ponovno dobili prav tam, kjer so se štiri leta pripravljali na poklic medicinske sestre oz. tehnika. To je bila prva srednja medicinska šola severnoprimorske regije, osnoval jo je dr. Alojz Rot, ki je bil prvi ravnatelj.

Srečanja so se udeležili tudi trije predavatelji: dr. Vasja Klavora, sociolog Vid Vuga in sestra Marija Simčič. Tajnik jim je razkazal prenovljene občinske prostore, kasneje pa so še dolgo v noč obujali spomine na pretekla leta. (Neva Cijan, fotografija: Silvan Jogan)

 

Po petdesetih letih

Ob 50. obletnici zaključka šolanja na Osnovni šoli Otočec so se konec junija zbrali nekdanji sošolci, pridružili sta se tudi dve učiteljici –Polona Valentinčič in Francka Murgelj. Ker so razkropljeni po različnih koncih Slovenije, so si imeli marsikaj povedati. 
(Besedilo in fotografija: Helena Murgelj)

Srečanje mizarjev v Žireh

Srečanja mizarjev, ki so v letih od 1956 do 1962 obiskovali poklicno mizarsko šolo v Idriji, so se udeležili nekdanji učenci – mizarji s ženami in tedanja učiteljica Radica Pahor. V Žireh so si v spremstvu direktorja ogledali mizarsko podjetje M Sora, d. d. Pot so nadaljevali do cerkve sv. Treh kraljev, od koder je lep razgled na Triglav in Julijske Alpe, in se odpravili še na ogled podzemne trdnjave Rupnikove linije v Žirovskem Vrhu. (Bernard Bučinel)

Srečanje nekdanjih kovinarjev

Nekdanji učenci IKŠ-TAM Maribor, letnik 1955, so se junija letos spet srečali. Takratni letnik je končalo 117 učencev, ki so bili tudi iz drugih republik takratne Jugoslavije. Srečanja se je udeležilo 25 takratnih učencev, ki so si ogledali prenovljene sodobne učne delavnice. Danes se šola imenuje Tehniški šolski center, ki združuje praktično vse poklice iz preoblikovanja kovin, od kvalifikacije do višje šole. Dogovorili so se, da se v prihodnje dobijo vsako leto. (Besedilo in fotografija: Stane Jurjec)

Po 50 letih so se spet srečali

Minilo je 50 let, odkar so zapustili šolske klopi nekdanji učenci osnovne šole Bogojina. Od 48 se je srečanja udeležilo 27 nekdanjih učencev iz vasi Bogojina, Mlajtinci, Vučja Gomila, Lukačevci, Tešanovci, Filovci, Strehovci, Suhi Vrh, Ivancev, Bukovnice in Moravskih Toplic, ki so si nabirali znanje v težkih razmerah in velikem pomanjkanju. Ko so se razšli, so si obljubili, da se ponovno srečajo čez pet let. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

Nekdanji ljutomerski učenci spet skupaj

Pisalo se je leto 1965, ko je druščina razigranih najstnikov zapuščala klopi osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru. Razkropili so se po svetu, ob 50. obletnici pa so se spet srečali in obujali spomine na šolska leta. Najbolj so ponosni, da so se jim pridružili vsi trije razredniki častitljive starosti, to so Marica Zacherl ter Angela in Aleksander Čisar. Na srečanje pa je prišla tudi njihova priljubljena učiteljica Ljerka Zemljič. Ker je srečanje prehitro minilo, so se dogovorili, da se čez dve leti spet srečajo.
(Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

Bi živeli v gospodinjski skupnosti?

Je obdobje, ko človek ni več dovolj močan, da bi po reki življenja želel in zmogel krmariti sam, obenem pa je še vse preveč živahen, da bi lahko zadovoljil svoje družabne potrebe znotraj doma za starejše občane.

Potrebna je alternativa. Mogoč model, ki ponekod v zahodni Evropi že deluje, je sobivanje v t. i. gospodinjski skupnosti. Vanjo se združujejo ljudje, ki so še sposobni sami skrbeti zase, vendar jih muči osamljenost in pomanjkanje varnosti v nepredvidljivih situacijah. Prednosti tega modela so razbremenitev pri vsakodnevnih opravilih, stalna družba, občutek varnosti in delitev stroškov.

Gospodinjska skupnost šteje od 4 do 12 oseb. Skupina lahko skupaj najame ali kupi primeren stanovanjski objekt. Vsak član gospodinjstva naj bi imel svojo sobo, kuhinja, dnevni prostor in sanitarije so skupni. Priporočljivo je, da gre skupina, ki se odloča za skupno gospodinjstvo, skozi vodeni proces, v katerem se bodoči sostanovalci spoznajo ter ugotovijo, kakšne veščine prinašajo v skupino posamezniki, kaj jih povezuje in v čem se razhajajo. Dogovoriti se je treba, na kakšen način bodo sprejemali odločitve, kako bodo reševali morebitna nesoglasja in kakšna bo ekonomija skupnosti, ali je potrebna zunanja pomoč pri gospodinjskih opravilih in vzdrževanju prostora in še vrsto podrobnosti.

Tudi pri nas se vedno več ljudi zanima za alternativne oblike bivanja. Obstaja možnost, da se gospodinjska skupnost ustanovi v hiši v Loški dolini, zainteresirani naj bi se oktobra letos dobili na spoznavnem večeru.

Če menite, da bi bila taka oblika skupnosti primerna tudi za vas, pišite na naslov: gospodinjska.skupnost@gmail.com ali pokličite po telefonu Manjo Vrenko na tel. št.: 040 299 667.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media