Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PONOVNO ZAUPANJE
V svetovalnico je po dogovoru prišla pretresena naročnica z možem. Še vedno je bila v šoku, ker je odkrila, da jo je mož prevaral s sodelavko, in to ni bilo samo enkratno dejanje. Najbolj pa mu je zamerila, da ji ni vsega odkrito povedal, ko ga je soočila s storjenim, ampak je morala sama dalj časa raziskovati, za kaj je sploh šlo in na kakšen način. Meni, da bi ji bilo lažje, če bi ji takoj vse priznal. Mož je pripravljen narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi mu odpustila in da bi znova zaživela v miru.
Zakonca sta, skupaj s terapevtko, posvetila precej časa reševanju nastale situacije. Naredila sta bilanco 30-letnega zakona in ugotavljala predvsem pozitivne stvari, kaj vse ju druži in kakšne uspehe sta dosegla. Odločila sta se za ohranitev zakona in začela na novih temeljih. Vendar se je dogajalo neizogibno. Ženina samopodoba je bila na tleh, občutek lastne vrednosti izničen. To se ne bi zgodilo, če bi bila privlačnejša, je razmišljala, bolj aktivna v postelji, na sploh lepša in boljša. Pa še nekaj – naročnica kljub dobri volji možu preprosto ni zaupala več. Zaupanje pa je temeljno načelo dobrega čustvenega odnosa, saj se v njem vsi počutimo varne, ga gradimo in napredujemo tako pri skupnem kot tudi lastnem razvoju. Čeprav je mož napako priznal in z dejanji še zdaj dokazuje, da jo ima rad, se je žena odločila, da nikomur več ne gre zaupati, da bi ne bila spet tako prizadeta. Sumničava je bila tudi takrat, ko sploh ne bi bilo treba, in sum je postal negativna sila v njuni zvezi. Kako ga premagati? Na terapevtskih srečanjih je naročnica doumela tako uničujoče posledice nezaupanja kot to, da je oprostila tudi sama sebi, ker je bila »neumna« in ni pravočasno opazila nevarnosti, ki se je pripravljala, zaradi česar je tudi sebe zelo krivila. Spoznala je, da je vredna kot ženska in partnerka. Sprejela je, da je bila to moževa napaka, in ne njena. Ni namreč kriv tisti, ki je zaupal in bil izigran, ampak tisti, ki je kršil dogovor. Zato se je končno odločila sprejeti odgovornost za svojo novo izbiro – za ponovno zaupanje in s tem vero, da se to ne bo nikoli več ponovilo, vsekakor rajši to, kot da bi v nedogled sumničila in tako uničevala svoje in skupno življenje.
