Slivna – težišče Slovenije

Prosti čas | okt. '15

Po legendi naj bi med turškimi vpadi požgali kmetije in pobili vse domačine, le mlademu fantu so prizanesli in so ga odpeljali s seboj, da bi ga vzgojili v janičarja. Nekoč mu je uspelo pobegniti, s seboj pa je vzel še dekle, ki so jo Turki tudi ugrabili. Pobegnila sta na konjih in s seboj vzela sadike dreves, ki so jih gojili v Turčiji. Po več letih odsotnosti se je fant po gibanju sonca še vedno spomnil smeri, iz katere so ga pripeljali, in tako sta našla pot do njegove domače vasi. Tu sta posadila drevesa – slive, ki sta jih prinesla iz ujetništva, in vas se zato imenuje Slivna …

No, če smo natančni, gre za Spodnjo in Zgornjo Slivno, pa čeprav zadnja šteje le nekaj hiš. Slivna je širši Sloveniji postala znana leta 1982 z označitvijo geometričnega središča Slovenije – Geoss. Točka na razglednem robu vasi s svojimi obeležji in prireditvami predstavlja simbolno središče Slovenije. Geoss je pravzaprav težišče naše države, saj se središča nepravilnemu liku, kot je obris državnih mej, ne da določiti. Če bi lik Slovenije na kartonu natančno izrezali in ga v težišču postavili na konico igle, bi ostal uravnotežen. Za pomnik in ureditev bližnje okolice skrbi Društvo Geoss, ki ima sedež na bližnjih Vačah, kjer je v društvenem domu na ogled več razstav.

Spodnja Slivna je majhno strnjeno naselje z vaškim središčem pri odbojkarskem igrišču, ki je po potrebi parkirišče. Čez cesto pa vzbuja pozornost gospodarsko poslopje, v katerem je urejen muzej starega kmečkega orodja. Za zbirko, ki si jo je mogoče po predhodnem dogovoru tudi ogledati, skrbi domačin Jože Kimovec. K sreči se je še pravočasno zavedel, kako hitro iz vsakdanjega kmečkega življenja izginjajo predmeti, ki so bili nekoč del marsikatere domačije. V bližini stoji tudi manj opazna, a vendarle najstarejša zgradba v vasi – Škundrova kašča. Okolica vaškega središča je zgledno urejena. Leseni kažipoti usmerjajo obiskovalce do glavnih krajevnih zanimivosti, s kančkom humorja pa tudi na Dunaj ali pa vse do južnega tečaja, ki je oddaljen kar 15.160 kilometrov. Skrbno pokošeno trato krasijo številni leseni kipi. Tudi njihov avtor je domačin, rezbarski mojster Tone Vrtačnik. Presenetilo me je bližnje nogometno igrišče, ki se ponaša celo z reflektorsko razsvetljavo.

»Nogomet je pri nas že od nekdaj priljubljen in pred desetimi leti smo obnovili ter posodobili staro nogometno igrišče,« mi pove Miloš Kimovec, predsednik Društva za razvoj Slivne. »Kolikor smo lahko, smo postorili sami, tako kot velja za večino skupnih stvari v vasi. Med nami vlada neka posebna energija, ki nas povezuje, in ni je stvari, ki se je ne bi lotili.«

Povezanost vaščanov verjetno začutijo tudi obiskovalci. Še posebno če se udeležijo tradicionalnega (nezahtevnega) pohoda okoli Slivne. Organizirajo ga na velikonočni ponedeljek in ga popestrijo z vaškimi igrami. Eden bližjih pohodniških ciljev je še Dom na Zgornji Slivni (826 m), kjer se lahko ob koncu tedna okrepčate z domačimi jedmi, med katerimi so tudi ajdovi žganci.

Zabava za pogumnejše

Obeležje Geoss

Na robu Spodnje Slivne lahko od leta 2011 svoje gibalne sposobnosti, pogum in ravnotežje preizkusite v Pustolovskem parku Geoss. Nikar ne mislite, da je to le za mlade. Na različnih progah se preizkušajo tako štiriletni otroci kot čili starostniki. Ob otvoritvi spusta po jeklenici se je spustila celo 89-letna domačinka, pripeta na škripec, in uživala v pravcatem »poletu« nad travnikom in krošnjami dreves. Povezan spust po treh jeklenicah je dolg kar 950 metrov in je eden najdaljših v Sloveniji. Tudi pri pustolovskem parku ima glavno besedo Miloš Kimovec. »Kot otrok sem vedno rad plezal v tem delu gozda, nedaleč stran od domačije,« pove, ko spoznavam različno zahtevne proge v parku. »Prepričan sem bil, da je to prava lokacija za ureditev adrenalinskega parka. Z obiskom smo za zdaj zadovoljni. Žal je še vedno premajhen, da bi dajal dovolj za preživetje, pozimi namreč ni odprt.«

Miloš Kimovec vabi ljubitelje adrenalina

Milošu pri vodenju pustolovskega parka pomagajo oče, sestra s partnerjem in za delo z obiskovalci še usposobljeni inštruktorji. Vsakega gosta podrobno seznanijo z varnostnimi pravili in pripenjanje na varovalne vrvi tudi skupaj preizkusijo. Potem si glede na sposobnosti vsak sam izbere progo z raznovrstnimi ovirami, ki je speljana na različnih višinah med drevesi. Miloš spoštuje naravo, zato so pri postavitvi parka skrbeli, da bi to v najmanjši mogoči meri vplivalo na gozd. Med drugim so vse ovire in leseni podesti pritrjeni brez vrtanja v drevesa. Upoštevali so stroge evropske standarde in uporabili najboljše materiale. Nič čudnega, saj je Miloš po izobrazbi varnostni inženir. Letos pa je za goste pripravil še eno presenečenje – možnost spanja v drevesnih krošnjah. Na treh drevesih je postavil lesene podeste, kjer je mogoče prespati na udobnih vzmetnicah in so ustrezno varovani. Poskrbljeno je tudi za večerjo, po prespani noči med zvoki narave pa sledi še zajtrk z dobrotami domače kmetije …

Majhna vas Slivna ima res presenetljivo veliko zanimivosti in v njej ter okolici (izletniške kmetije, Vače …) zlahka preživite ves dan. Morda jo velja obiskati ob kakšni prireditvi. Ena izmed zanimivejših je Revija upokojenskih pevskih zborov Zasavja in Posavja, ki jo pripravijo zadnjo nedeljo v maju.

Besedilo in fotografiji: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media