Hoja pelje do zdravega staranja
STARANJE V SLOVENIJI
Foto: Shutterstock
Hoja je osnovna oblika gibljivosti. Dokler star človek lahko hodi, se čuti samostojnega. Stari ljudje si malokaj želijo bolj kot to, da jim ne bi odpovedale noge. Navada redne hoje varuje in krepi zdravje – telesno, duševno in socialno. Iz reprezentativne nacionalne raziskave Staranje v Sloveniji bomo predstavili podatke o tem, koliko hodimo slovenski prebivalci, ki smo stari 50 let in več.
Kakšna je vaša sposobnost za hojo? Odgovori na to raziskovalno vprašanje kažejo, da dobra polovica (53,5 %) prehodi brez težav daljše razdalje več kilometrov, četrtina (24,7 %) lahko prehodi krajše razdalje do približno 1 km, vsak sedmi (15,4 %) le po stanovanju, vsak dvajseti (5,2 %) ne more iz stanovanja. Daljše razdalje lahko prehodi več moških, pri hoji na krajše razdalje in po stanovanju so vztrajnejše ženske.
Kako vplivajo na sposobnost za hojo leta? Pri petdesetih zmore brez težav prehoditi daljše razdalje po več kilometrov 70 % ljudi. Do šestdesetega leta ta zmožnost upade le 5 %, do sedemdesetega leta nadaljnjim 25 %, pri osemdesetih letih jo lahko prehodi še slabih 10 %. Ko ljudem upada zmožnost za hojo na daljše razdalje, hodijo več na krajše – zmožnost hoditi do 1 km v povprečju ne upade vse do osemdesetega leta starosti.
Tisti, ki brez težav prehodijo daljše razdalje, so šli v zadnjem tednu na daljši pohod povprečno 2,6-krat. Ta visoka številka ni naključna, kajti nadaljnji odgovori so pokazali, da so skozi vse zadnje leto hodili na daljši pohod še malce večkrat kakor zadnji teden (povprečno 2,63-krat tedensko), pohod je trajal povprečno skoraj dve uri (1,91 ure). Med starejšimi prebivalci Slovenije je dobro razširjena zdrava navada redne hoje.
Tistim, ki se radi temeljito prepričajo ob stvarnih podatkih, bodo zanimivi še odgovori o navadi, ali hodimo po opravkih v okolici doma (okrog 1 km) peš ali se peljemo. Dobra polovica (55,1 %) gre najpogosteje peš, vsak peti (19,3 %) se pelje sam z avtom, skoraj toliko pa jih pelje nekdo drug (15,9 %).
Navadimo se hoditi peš
Avto je izjemno pomemben »podaljšek« nog, ko človek težko hodi, in za premoščanje daljših razdalj. Toda za zgornjimi podatki se skriva tudi rizična skupina ljudi, ki lahko hodijo, vendar so navajeni, da se vozijo tudi v primerih, ko bi bilo pametneje iti peš. Če drobni podatek o teh iz raziskanega vzorca preračunamo na vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več, se pokaže, da kakih 15.000 starejših nima dobre navade hoditi peš po vsakdanjih opravkih v bližnji okolici. Majhen odstotek, toda ko postane človek negiben, pomeni sam zase in za svojo okolico vsakdo sto odstotkov! Uvajanje ponudbe za navajanje ljudi na redno hojo je torej pomemben izziv za skupnost, ki se želi sodobno razvijati v starosti prijazno občino ali mesto.
Med odgovori na vprašanje »S čim poskrbite za krepitev svojega zdravja in ohranjanje telesnih moči?« je redno gibanje v naravi (hoja, tek) tudi na drugem mestu – kar dve tretjini starejših prebivalcev (64,3 %) zavestno skrbi za krepitev zdravja s hojo. Le dobre tri odstotke več jih pazi na primerno prehrano, slabih sedem odstotkov manj obdeluje vrt; fizično dela vsak tretji (38,5 %), redno jih telovadi slaba četrtina (22,6 %), s športom se redno ukvarja skoraj vsak deseti (12,8 %). Večina nad 50 let starih prebivalcev Slovenije ima povprečno dve zdravi dejavnosti, s katerima zavestno krepi svoje zdravje in ohranja telesne moči. Vsak dvajseti pa je odgovoril, da ne skrbi zavestno za svoje zdravje.
Globlje primerjave med temi podatki so odkrile dva izrazita varovalna dejavnika za ohranjanje gibljivosti v starosti. Prvi je navada, da gre človek peš po opravkih v okolici do 1 km, drugi so redni pohodi na daljše razdalje. Ljudje, ki imajo eno od teh navad ali obe, imajo bistveno višje uspehe tudi pri vseh drugih oblikah krepitve svojega zdravja. Med tistimi, ki se po opravkih v okolici do 1 km običajno peljejo z avtom, pa je bistveno več takih, ki z ničimer zavestno ne skrbijo za svoje zdravje.
Ta nedavna slovenska raziskava je potrdila tudi druge rezultate sorodnih raziskav po svetu: da tisti, ki redno hodijo, manj pozabljajo, da se počutijo manj tesnobne, manj nemirne, manj otožne, da so manj osamljeni in da doživljajo svoje življenje bolj smiselno.
Tako prepričljivi raziskovalni podatki so res pravcat vzgojni moto za vse generacije od malčkov do starčkov: hoja je osnovna oblika krepitve zdravja in vadbe za ohranjanje gibljivosti na stara leta – navadimo se hoditi peš po opravkih v bližnji okolici, vsaj enkrat tedensko pa na daljši pohod.
