Koža potrebuje nego in vlago

V hladnejših mesecih še posebej skrbno negujte in zaščitite svoj največji organ – kožo. Zaradi centralnega ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih pozimi bolj suh, tudi zunanji hlad in veter kožo izsušujeta. Poleg pogostejših okužb dihalnih poti so pozimi pogostejše tudi nekatere kožne bolezni.

Dvoslojna maščobna zaščitna plast v povrhnjici preprečuje prekomerno izhlapevanje vode in posledično izsušitev kože ter vdor različnih mikrobov in drugih škodljivih snovi iz okolja v globlje plasti kože. Če je zaščitna plast oslabljena zaradi podedovanih lastnosti ali prepogostega umivanja s premočnimi mili, postane koža občutljivejša za zunanje dražljaje in okužbe. Pojavijo se različna vnetja kože oziroma dermatitisi.

Suha koža lahko precej srbi in se včasih drobno lušči. S praskanjem pa lahko povzročite številne okužbe kože, kar se kaže z mehurčki, gnojnimi mehurčki in krastami. Zaradi intenzivnega praskanja se lahko razvijejo tudi žarišča zadebeljene kože z izrazitejšimi kožnimi črtami, predvsem zadaj na vratu, vekah, na hrbtiščih rok in nog.

Če kože ne navlažite z negovalnimi mazili, se lahko pridruži vnetje in nastane t. i. zimski dermatitis. Kaže se s predeli pordele in luščeče se kože, predvsem na izteznih delih zgornjih in spodnjih okončin, redkeje na trupu. Spremembe so običajno bolj izražene pri starejših ljudeh, pri katerih je koža tanka in je že fiziološko zmanjšana sinteza kožnih maščob. V težjih primerih koža spominja na star razpokan porcelan in bolj peče kot srbi. Stanje še poslabšajo ostanki pralnih praškov in mehčalcev na perilu ter pogosta uporaba tekočih mil.

Brez tekočih mil

Za zaščito in nego kože v hladnejšem delu leta so priporočljive mastne kreme in mazila, ki so jim lahko dodane različne vlažilne snovi, ki vežejo vodo iz okolja, npr. urea ali hialuronska kislina. Svetujemo tudi 10- do 20-minutne kopeli, da se povrhnjica navlaži, takoj nato pa se je treba namazati z negovalnim mazilom, da se voda obdrži v povrhnjici in se obnovijo kožne maščobe. Koristijo tudi občasne oljne kopeli, vendar ne takrat, kadar je koža vneta. V lekarnah lahko kupite že pripravljene oljne kopeli ali pa vodi dodate nekaj žličk olivnega ali mandljevega olja. Odsvetujemo uporabo tekočih mil, ker jih težko sperete v celoti.

Če vas koža močno in dalj časa srbi ter se pojavi vnetje, je potreben pregled pri dermatologu, ki bo izključil morebitne pridružene bolezni, npr. sladkorno bolezen in bolezni ščitnice.

Uživati je treba dovolj tekočine. Priporočljiva je tudi hrana, ki vsebuje nenasičene maščobne kisline (olivno olje) ter vitamine A (korenje, buče), C (citrusi, kivi) in E (orehi), ki ugodno vplivajo na obnovo kože.

Pred dejavnostmi na prostem nanesemo negovalno kremo ali mazilo predvsem na obraz in roke. Za zaščito ustnic zadošča običajen vazelin, ki prepreči izsušitev in razpokanje.

Zaščita pred UV-žarki

Pozimi se pogosto poslabšajo nekatere kronične kožne bolezni, kot sta atopični dermatitis in luskavica. Za atopični dermatitis je značilno hudo srbenje, vendar se ne prenaša z neposrednim dotikom z osebe na osebo. Pri 90 odstotkih bolnikov z atopičnim dermatitisom potrdimo alergije na različne snovi v okolju, predvsem na pršico v hišnem prahu, pelode trav in dreves, mačjo in pasjo dlako, pšenico in agrume.

V vlažnem, vetrovnem in hladnem vremenu se neredko pojavijo tudi ozebline in omrzline, predvsem na štrlečih delih, kot so nos, uhlji, lica in brada, ter prstih na rokah in nogah. Koža je bleda in neobčutljiva ali pa rdeče modrikasta in boleča. Pri napredovalih primerih se pojavijo mehurji in odmrtje tkiva. Možnost nastanka ozeblin povečajo tudi tesna oblačila ali nogavice in tesna obutev.

Ozeblin ne drgnite s snegom, takrat tudi ne pijte alkoholnih pijač, saj širijo žile v koži in tako povečajo oddajanje telesne toplote. Svetujemo postopno gretje, tople kopeli z vodo med 35 in 40 stopinjami ter tople napitke in suha oblačila.

Tudi pozimi se je treba zaščititi pred prekomernim izpostavljanjem UV-žarkom, kadar se dalj časa zadržujete v visokogorju. Izpostavljanje sončnim žarkom je sicer blagodejno in koristno, saj spodbujajo sintezo vitamina D v koži, ki sodeluje pri številnih presnovnih procesih, in izboljšujejo razpoloženje, vendar zadošča že 15 minut izpostavljanja sončnim žarkom dnevno. Med smučanjem ali planinarjenjem uporabljajte mastne zaščitne kreme ter zaščitna očala.

Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije