Povprečja pokojnin se še znižujejo

Dobro je vedeti | okt. '15

V veljavni zakonski ureditvi (tako pa je bilo tudi v preteklih) višino starostne pokojnine posameznega upravičenca ob njenem priznanju večinsko pogojujeta plača, prejeta v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in dolžina obdobja, prebitega v tem zavarovanju. Plača je podlaga za izračun pokojninske osnove, od katere je pokojnina odmerjena v določenem odstotku, katerega višina je odvisna od dopolnjene zavarovalne dobe. To pa velja tudi za določanje višine predčasne pokojnine pred njenim zmanjšanjem zaradi predčasnega odhoda v pokoj. Višino invalidske pokojnine pa poleg tega pogojuje tudi starost, pri kateri je zavarovanec pridobil pravico do pokojnine. Vdovska in družinska pokojnina sta izvedeni pravici iz pokojnine umrlega, kar pomeni, da zanju veljajo že omenjena splošna pravila, njuni višini pa sta odvisni tudi od števila upravičencev.

Načini izračunavanja pokojninske osnove so se v preteklosti spreminjali, prav tako pa tudi vrednotenja posameznega leta, prebitega v zavarovanju. Na višino pokojninske osnove vplivata predvsem dolžina obdobja, iz katerega so upoštevane plače za njen izračun, in način njihovega preračuna, ki zagotavlja primerljivost plač iz različnih obdobij. Spremembe vrednotenja zavarovalne dobe pa vplivajo na višino odstotkov za odmero pokojnine. Oboje je imelo in ima neposreden vpliv na višino pokojnine, ki se ohranja v času njenega prejemanja, skupaj z njeno vrednostjo, s pomočjo instituta usklajevanja. Merila zanj so bili do zdaj predvsem statistični podatki o gibanjih cen življenjskih potrebščin ali povprečnih plač v predpisanih obdobjih.

Usklajevanje pokojnin

V preteklosti so se najpogosteje spreminjali načini usklajevanja pokojnin. Vzrok za to je dejstvo, da vsakokrat veljaven način usklajevanja pokojnin omogoča najučinkovitejše obvladovanje potrebnih finančnih sredstev za izvajanje tovrstnega zavarovanja, saj zadeva vse prejemnike pokojnin. Omejevanje usklajevanja pokojnin ali celo njegova začasna opustitev zato učinkovito vplivata na upočasnjeno naraščanje odhodkov za to zavarovanje. Njihovo rast namreč v takih razmerah pogojujejo le novi upravičenci. Medtem ko so takšni ukrepi z narodnogospodarskega vidika koristni, pa imajo izrazito negativne posledice za prejemnike pokojnin, saj zaradi okrnjenega delovanja sistema ta ne opravlja naloge, zaradi katere je sploh vzpostavljen. Vrednost pokojnin se zmanjšuje, gmotni položaj njihovih prejemnikov se poslabšuje, s tem pa tudi njihova materialna in socialna varnost.

Pokojnine so bile nazadnje usklajene februarja 2013 in še tedaj le simbolično za 0,1 odstotka z veljavnostjo od 1. 1. 2013 naprej. V lanskem in letošnjem letu uskladitve pokojnin ni bilo, prav tako pa tudi ne v letu 2012, v letih 2011 in 2010 pa so bile opravljene v omejenem obsegu. Posledice neusklajevanja se občutno kažejo na ravni pokojnin, katerih vrednost se iz leta v leto zmanjšuje.

Odkar velja v naši državi kot plačilno sredstvo evro, se je raven povprečnih neto plač in povprečnih neto pokojnin, izražena v indeksih, po koledarskih letih spreminjala takole:

*čas od januarja do julija v primerjavi s časom od januarja do decembra

** čas od januarja do julija v primerjavi z enakim časom v predhodnem letu

Realna vrednost pokojnin pada že peto leto

Zbrani uradni podatki Statističnega urada RS (SURS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) so zgovorni. Že na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da se je v tem času raven povprečne neto plače vsako leto povišala. V zadnjih treh letih je porast sicer bistveno upočasnjen. Podatki o gibanjih po sedmih mesecih letošnjega leta pa še ne nakazujejo končne vrednosti. Vsekakor je pomembna ugotovitev, da se raven povprečne neto plače nobeno leto ni zmanjšala. Taka ugotovitev pa za pokojnine ne velja. Do leta 2011 sta se tako raven povprečne neto starostne pokojnine kakor tudi neto povprečje vseh pokojnin vsako leto zvišala. Porast pa je bil, razen leta 2008, vsako leto nižji od porasta povprečne plače. Vse od leta 2012 naprej pa se raven povprečja vseh neto pokojnin vsako leto znižuje, medtem ko se je raven povprečne neto starostne pokojnine v letu 2013 glede na predhodno leto zvišala, nato pa znova znižala. Vzroki za take razmere so znani. V pretežni meri so posledica zakonskih ureditev zunaj sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te so, kot je znano, omejevale ali v zadnjih letih povsem onemogočile usklajevanje pokojnin, ki naj bi sicer sistemsko zagotavljalo ohranjanje njihove vrednosti na daljši rok. Le v manjši meri pa so take razmere tudi posledica strukturnih sprememb med prejemniki pokojnin.

V razpredelnico smo vključili tudi uradne statistične podatke o gibanjih cen življenjskih potrebščin, ugotovljene v času od januarja do decembra v posameznem koledarskem letu od leta 2007 naprej. Ker so na voljo tudi podatki o spremembah na ravni povprečne neto plače in povprečne neto pokojnine za enaka obdobja, je omogočen izračun njihove realne vrednosti v posameznem koledarskem letu prikazanega obdobja. Izračuni pokažejo bistveno poslabševanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin v primerjavi s prejemniki plač. Medtem ko se je realna vrednost povprečne neto plače znižala le v letih 2012 in 2013, pa realna vrednost povprečne pokojnine (tako starostna kot povprečje vseh pokojnin) že peto leto zapored nazaduje. Ker se učinki padanja nadgrajujejo, so razmere še toliko bolj skrb vzbujajoče.

Zaostajanje rasti povprečne neto pokojnine za rastjo povprečne neto plače in celo njeno postopno zniževanje se seveda odražata v stalno nižajočih se razmerjih med njimi. To pa, ob dejstvu, da se je v zadnjih petih letih – kot rečeno – vsako leto znižala (enako bo zelo verjetno tudi letos!) še realna vrednost povprečne neto pokojnine, kaže na nenehno poslabševanje gmotnega položaja upokojencev in zahteva čimprejšnjo izvedbo ukrepov za njegovo izboljšanje.

Ukinitev varstvenega dodatka

V naslednji razpredelnici so prikazani podatki o doseženih razmerjih med povprečno neto pokojnino glede na njeno vrsto, izplačano v posameznem koledarskem letu, in povprečno neto plačo, izplačano za to leto. Podatki zgovorno kažejo na to, da se razmerja dejansko iz leta v leto znižujejo, in potrjujejo ugotovitev, da se vrednost povprečne neto pokojnine v primerjavi z vrednostjo povprečne neto plače vse bolj zmanjšuje. Povprečja neto pokojnin, izplačanih do leta 2011, vključujejo tudi varstveni dodatek. Ta pravica, ki je v preteklosti spadala med pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pozneje pa postala samostojna in se nato preoblikovala v novo socialno varstveno dajatev, je imela pomemben vpliv na raven najnižjih pokojnin, posledično pa tudi na povprečno pokojnino. Za njeno pridobitev so bila z novo ureditvijo uveljavljena nova strožja pravila. Za izplačilo varstvenega dodatka zdaj ni več pristojen Zavod, zato ga na ravni povprečne pokojnine ni več mogoče izkazovati. Ukinitev varstvenega dodatka je od leta 2012 dodatno vplival na znižanje ravni povprečne neto pokojnine v tem in poznejših letih in s tem na še nekoliko nižja razmerja med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo. Od leta 2007 so bila med njima dosežena naslednja razmerja:

*povprečni zneski pokojnin obsegajo tudi varstveni dodatek

** čas od januarja do julija

 Poslabšanje gmotnega položaja upokojencev

Padanje razmerij je očitno, s tem pa tudi nižanje vrednosti pokojnin in nadaljevanje slabšanja gmotnega položaja prejemnikov pokojnin, če ne upoštevamo njihovih morebitnih drugih premoženjskih razmer.

Povprečna neto plača, izplačana za letošnji julij, je po podatkih SURS znašala 1.005,06 evra. Povprečna neto starostna pokojnina, izplačana v istem mesecu, pa je po podatkih Zavoda znašala 609,60 evra, medtem ko je znašalo povprečje vseh pokojnin 561,31 evra. V povprečja so vključene tudi pokojnine, izplačane v sorazmernih delih pokojnin. Do izplačila take pokojnine so upravičeni prejemniki, ki so del skupno dopolnjene pokojninske dobe, s katero so izpolnili pogoje za njeno pridobitev v naši državi, prebili tudi v njenem obveznem zavarovanju, preostalega pa v tujini. V večini primerov so obdobja, prebita v slovenskem obveznem zavarovanju, zelo kratka. Tako kratkemu času, prebitemu v obveznem zavarovanju, ustrezajo tudi izplačilni zneski sorazmernih delov pokojnin. Če takšen upravičenec pokojninske dobe ne bi dopolnil tudi v tujini (za katero dobiva tujo pokojnino, če je zanjo že izpolnil pogoje ali pa jih šele bo), do slovenske pokojnine v večini primerov sploh ne bi bil upravičen, ker ne bi izpolnjeval predpisanih pogojev za njeno pridobitev. Povprečje pokojnin je zaradi upoštevanja sorazmernih delov pokojnin nižje. Njihov vpliv je precejšen. Povprečna bruto starostna pokojnina brez prejemnikov sorazmernih delov pokojnin, izplačana julija, je znašala 683,27 evra, skupaj s temi prejemniki pa 612,66 evra.

Iz mesečnega pregleda statističnih podatkov Zavoda za letošnji julij so razvidni naslednji deleži povprečnih mesečnih bruto starostnih pokojnin oziroma vseh pokojnin brez upoštevanja sorazmernih delov glede na njihovo višino:

Starostno pokojnino do 500 evrov je prejelo 28,7 odstotka upravičencev, med vsemi prejemniki pokojnin pa je bilo takih upravičencev skoraj 40 odstotkov. Večinski delež starostnih pokojnin se je gibal med 500 in 800 evri. Tako pokojnino je prejelo 46,7 odstotka teh upravičencev, med vsemi prejemniki pa je bilo do tolikšnih izplačil upravičeno okoli 41 odstotkov uživalcev. Večina pokojnin torej ne presega 800 evrov. Starostno pokojnino, ki je presegala 1.800 evrov, je prejelo le 0,75 odstotka teh upravičencev, med vsemi prejemniki pa je njihov delež dosegel 0,52 odstotka. Najnižja pokojnina znaša 199,99 evra. Najvišja neto izplačana pokojnina za mesec julij je znašala 2.481,86 evra. Najnižja pokojnina ustreza znesku starostne pokojnine moškega, odmerjena za 15 let zavarovalne dobe od najnižje pokojninske osnove. Najvišja izplačana pokojnina pa je rezultat dopolnjene pokojninske dobe in sistemskih spodbud, namenjenih upravičencem, ki odlagajo uveljavitev pravice do starostne pokojnine na čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev.

Izredna uskladitev pokojnin

Omenili smo, da nenehno poslabševanje gmotnega položaja upokojencev zahteva čimprejšnji sprejem ukrepov za njegovo izboljšanje. Izvedbo redne uskladitve pokojnin v skladu z določbami sistemskega zakona tudi letos preprečuje Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415). Navedeni zakon pa ni ovira za izvedbo izredne uskladitve pokojnin, kakršno določa 8. odstavek 430. člena sistemskega zakona, ker njene uporabe ne izključuje. Ta določba namreč dopušča tudi izvedbo izredne uskladitve pokojnin v dveh primerih, in sicer:

• če je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda v letu, v katerem je bila ugotovljena, ali
• če je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v času od januarja do decembra preteklo leto v primerjavi z enakim časom pred tem, v letu, ko je bila ugotovljena.

Uskladitev pokojnin po tej določbi ni obvezna. Če je izpolnjen kateri od zahtevanih pogojev, predlog zanjo poda svet Zavoda, njena izvedba pa je vezana na soglasje vlade Republike Slovenije. Svet Zavoda je že na letošnji februarski seji, ko še niso bili na voljo vsi uradni statistični podatki, vladi posredoval predlog za izvedbo izredne uskladitve, ki je temeljil na predhodni pozitivni oceni gospodarske rasti bruto domačega proizvoda v preteklem letu. Ta je bila naknadno ugotovljena tudi po uradnih statističnih podatkih. Vlada se na predlog sveta Zavoda vse do zdaj še ni odzvala. V javnosti je bilo mogoče zaslediti le posamična negativna mnenja o tem predlogu.

Glede na to možnost izvedbe izredne uskladitve letos še obstaja, saj sistemski zakon roka, kdaj se jo v posameznem koledarskem letu lahko opravi, ne določa. Določa le način, kako se izračuna njena višina. Ta je enak načinu za določitev višine redne uskladitve pokojnin. Pri njeni določitvi se upošteva 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za čas od januarja do decembra preteklo leto, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto prej, in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v času od januarja do decembra preteklo leto v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotkih in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Uskladitev ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin! Upoštevaje to pravilo in statistične podatke o gibanju povprečne bruto plače in cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, bi izredna uskladitev znašala 0,7 odstotka. Ali bo izvedena, tako pa tudi nekoliko zaustavljeno padanje vrednosti pokojnin, pa bodo pokazali prihajajoči meseci.

Jože Kuhelj