S poslanci o pokojninski blagajni in pokojninah
Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je sredi septembra med drugim obravnaval tudi poročilo o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2014. Bistvene značilnosti je predstavil generalni direktor Marijan Papež, ki je poudaril, da je zavod poslovno leto zaključil z zakonsko izravnanimi dohodki in odhodki v višini približno 4,98 milijarde evrov. Čeprav so se lani začeli kazati nekateri spodbudni trendi, pa je izpostavil tudi vse slabši gmotni položaj upokojencev.
Dohodki zavoda so bili lani nominalno višji za 0,6 odstotka, realno pa za 0,4 odstotka, če pa primerjamo dohodke in odhodke skupaj, so bili od načrtovanih nižji za 0,3 odstotka. Spodbudno je, da so se prihodki iz glavnega vira – prispevkov – v primerjavi z letom 2013 za malenkost povečali. Na odhodkovni strani pa predstavljajo največji delež odhodki za pokojnine (dobrih 86 odstotkov) in prispevki za zdravstveno zavarovanje upokojencev (7,6 odstotka). Glede razmerja med zavarovanci in upokojenci se nadaljujejo trendi iz preteklih let, to pomeni zmanjševanje na škodo upokojencev, čeprav je bilo lani v primerjavi z letom 2013 najmanjše. Na zadnji dan leta 2014 je bilo 831.376 zavarovancev, kar je za 0,9 odstotka več kot decembra 2013. Pozitiven trend rasti njihovega števila pa se kaže tudi letos.
Skrb vzbujajoč pa je podatek o gmotnem položaju upokojencev, ki se vse od leta 2010 poslabšuje zaradi omejevanja usklajevanja pokojnin. Pri tem ne gre spregledati, da pokojnine zagotavljajo socialno varnost več kot 600 tisoč upokojencem (na dan 31. 12. 2014 jih je bilo 611.355). V strukturi celotnega prebivalstva države pa upokojenci predstavljajo že skoraj 30 odstotkov. Podatki nazorno kažejo, da se je realna vrednost pokojnin že peto leto znižala. Pri tem pa se negativni učinki takega ukrepanja ne izražajo le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno.
Pospešiti oblikovanje demografskega rezervnega sklada
V razpravi so se poslanci in drugi povabljeni strinjali, da je predvsem pomembno dolgoročno zagotavljati finančno stabilnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter takšne pokojnine, ki bodo upokojencem omogočale dostojno življenje. Menili so, da si je treba odločnejše prizadevati za krepitev temeljnega vira pokojninske blagajne, to je prispevka zavarovancev in delodajalcev. Pogoj za to pa je odpiranje novih delovnih mest. Časi, ko je bilo boljše razmerje med zaposlenimi in upokojenci (celo 4 zaposleni : 1 upokojenec), so mimo. To pa ne pomeni, da moramo vreči puško v koruzo, ampak si moramo še pogumnejše prizadevati za ustvarjanje delovnih mest, ki bodo omogočala zaposlitev tudi mlajši, vse bolj izobraženi generaciji, da ji ne bo treba množično zapuščati domovine. K finančni stabilnosti pokojninske blagajne pa bomo prispevali tudi z ničelno toleranco do tistih, ki svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov ne izpolnjujejo. Ob razpravi, kako zagotoviti dolgoročno finančno stabilnost pokojninske blagajne, so udeleženci poudarili, da je treba pospešiti postopek oblikovanja in sprejemanja demografskega rezervnega sklada, kjer bi morali imeti pri njenem nastanku možnost sodelovati tudi strokovna in širša javnost.
Poslance sem glede usklajevanja pokojnin seznanila s stališči ZDUS. Poudarila sem, da je višina pokojnine v letu 2014, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, za 40 let dela za moškega znašala dobrih 436 evrov oziroma za 38 let in 8 mesecev dela za žensko okrog 474 evrov in da se zastavlja vprašanje, ali je taka pokojnina dostojna za našo državo, ki je še pred leti poudarjala, da bo druga Švica. Iz razprave sem zaključila, da se zavedajo, da se gmotni položaj upokojencev slabša. Pri tem pa so opozorili, da je treba sistem obveznega pokojninskega zavarovanja ločiti od sistema socialnega varstva. Treba se je zavedati, da je višina pokojnine odvisna od dolžine pokojninske dobe in od vplačanih prispevkov na temelju višine osebnih dohodkov in ni primerljiva s socialnovarstvenimi prejemki. V razpravi so dali tudi pobudo, da čim prej rešijo tudi vprašanje tako imenovanih »privilegiranih« pokojnin. Prav tako je nujna reforma invalidskega zavarovanja, ki mu ob oblikovanju in sprejemanju ZPIZ-2 niso dali potrebne pozornosti.
