Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OTROCI IZ DVEH ZAKONOV
Bralka se je pred leti razvezala od moža, s katerim sta imela otroka. Bivši mož se je nato ponovno poročil in imel več otrok, ki so še mladoletni. Pred časom je umrl. Vsi otroci in druga žena so vabljeni na zapuščinsko obravnavo. Bralko skrbi, da bo morala njena hči prevzeti preživljanje svojih polbratov in polsestra, če bo dedovala po svojem pokojnem očetu.
Primera, ko bi moral polnoletni otrok zaradi prevzema zapuščine, ki mu pripada, prevzeti še breme preživljanja svojih mladoletnih polbratov ali polsestra, ne poznam.
Otroci dedujejo skupaj z zadnjo ženo po enakih deležih, če so torej trije otroci in žena, vsak po četrtino. Pokojni bi lahko z oporoko določil drugače, vendar le v mejah razpoložljivega dela, se pravi tako, da ne bi bil prizadet noben nujni delež. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, to je deleža, ki je opisan zgoraj.
Bralka je glede dolžnosti preživljanja verjetno slišala v zvezi z novim zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem. Pri tem je namreč drugače kot pri bratih in sestrah. Zakonec ali zunajzakonski partner je namreč dolžan preživljati mladoletnega otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki živi z njima, razen če je otroka sposoben preživljati ta ali drugi od staršev. Dolžnost zakonca ali zunajzakonskega partnerja preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti z materjo ali očetom otroka, ne preneha pa, če pride do smrti otrokove matere ali očeta. V tem primeru je preživeli zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati otroka svojega umrlega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
SOLASTNIŠTVO HIŠE
Bralka je skupaj z možem lastnica stanovanjske hiše z vrtom. Z možem bi rada naredila takšno oporoko, da bi po smrti enega izmed zakoncev postal lastnik celotne hiše drugi zakonec. Zanima jo, ali to lahko naredita in kako.
Bralka in njen mož lahko naredita vsak svojo oporoko, s katero določita kot dediča solastniškega deleža na hiši preživelega zakonca, vendar pa imata otroka pravico vsak do svojega nujnega deleža. Z oporoko namreč ni mogoče določiti, da naj po smrti enega deduje drugi zakonec, nato pa po smrti tega drugega zakonca ta isti del nekdo izmed otrok. Zakon takšno določitev dedičevega dediča celo izrecno prepoveduje.
Če bo bralka naredila oporoko, s katero bo določila, da naj deduje njen delež na hiši njen mož, bo to razpolaganje veljavno, če bo imela v času svoje smrti toliko premoženja, da bosta otroka prejela nujni delež v obliki druge dediščine (denar na računih, druge nepremičnine, premičnine ...), če pa drugega premoženja ne bo dovolj za poplačilo nujnega deleža, pa bosta imela otroka možnost, da zahtevata, da sodišče zmanjša oporočna razpolaganja do takšne mere, da bosta dobila svoja nujna deleža. Odločitev, ali bosta to zahtevala ali ne, je izključno njuna.
Če bralko skrbi, ali bo lahko v primeru smrti enega izmed zakoncev drugi zakonec še naprej uporabljal celotno nepremičnino kot do zdaj, lahko to skrb omili tudi tako, da za časa življenja sklene z zakoncem pogodbo o užitku ter ta užitek tudi vpiše v zemljiško knjigo. Z užitkom se namreč lahko določi, da sme kdor koli, kar seveda pomeni tudi drugi zakonec, uporabljati solastni del nepremičnine, ki je v lasti drugega zakonca. Ker užitek ne preneha s smrtjo tistega, ki je užitek dovolil, je drugemu zakoncu tako zagotovljeno, da bo lahko vse do svoje smrti svoj delež uporabljal kot lastnik, delež drugega (pokojnega) zakonca pa kot užitkar, ne glede na to, kdo bo ta delež dedoval (postal lastnik). Užitek se namreč lahko ustanovi bodisi za določen čas bodisi do smrti tistega, v korist katerega je užitek ustanovljen. Če bi torej bralka dovolila užitek svojemu možu na njenem solastniškem deležu hiše, bi po njeni smrti sicer prišlo do dedovanja njenega solastniškega deleža, tako da bi ga verjetno podedovali njen mož in njena otroka, vendar pa ta sprememba lastništva (bralka ne bi bila več lastnica solastniškega deleža, na katerem je dovolila užitek) ne bi vplivala na sam užitek, tako da bi njen mož še naprej lahko uporabljal tudi del hiše, ki je predmet dedovanja, in to praktično na enak način, kot ga uporablja do zdaj.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete ga lahko v torek, 8. in 22. decembra, med 14. in 16. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
