Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
TEŽAVNA NAJSTNICA
Dolgoletna naročnica bi rada pomagala hčerki z nasvetom, kako ravnati z uporniško najstnico. Doma je kot na bojišču, hčerka mami odgovarja večinoma v enozložnicah ali pa se v nedogled zapletata v prepire, zaradi katerih so vsi slabe volje. Do 16. leta je bilo vse v redu, upoštevala je pravila in ubogala. Zdaj hči ne najde več načina, kako se zbližati z mladostnico, še posebej pa jo skrbi, ker je vnukinja svoji mami že dvakrat zagrozila s samomorom.
Vsako grožnjo s samomorom je treba vzeti resno, nikoli namreč ne vemo, koliko resnice je v tem, in v navalu čustev lahko pride tudi do tragedije. V zvezi s tem obstaja nekaj neresnic, na primer: tisti, ki govori o samomoru, ga nikoli tudi ne naredi. Ali pa da ni samomora brez poslovilnega pisma. Opazujmo svojega bližnjega in bodimo pozorni na izgubo smisla, zanimanj, črnogledost, osamitev, drogiranje, depresivnost, razdajanje svojih stvari … Zaupajte težave psihologu, zdravniku, poiščite pomoč ne le za bližnjega, ampak tudi zase. Marsikaj tudi sami narobe delamo, ker ne znamo drugače.
Kričanje, kaznovanje, grožnje … To ne bo pomagalo. Namesto tega je treba poiskati trenutke, ko je otrok sproščen, na primer pri vožnji v avtu, ko se ne gledata v oči. Mladostnik takrat lažje kaj pove. Bodite kratki. Še posebej ženske znamo razpravljati v nedogled do najmanjše podrobnosti, zaradi česar spravljamo sogovornike v obup. Poslušajte, ne skačite v besedo, in ko spregovorite, naredite to razumno, brez navala čustev. Namesto da se burno odzovete, recite raje, da verjamete, da mu je težko ali da je zmeden. Prizadevajte si mladostnika voditi, ne pa mu ukazovati. Dajte mu možnost, da se do nekaterih rešitev dokoplje sam. Tako raste njegova samozavest, zaradi česar ga lahko iskreno pohvalite, da je zmogel. Ranljivi so namreč tisti najstniki, ki imajo doma avtoritarno vzgojo ali takšno, kjer so jim preveč popuščali. Pri prvi se mladostniki ne naučijo odgovornosti, ker se zanje odločajo starši, pri drugi pa posledice odločitev sprejemajo starši, zaradi česar mladostnik nima možnosti spoznati pomena svojih odločitev. Imejte radi svoje odraščajoče otroke, vendar dosledno in s postavitvijo zdravih meja, ne varujte jih pred posledicami in bodite močni, ko jim ne gre. Naj njihove bojazni ne postanejo vaša tesnoba. Predvsem pa zaupajte vanje in imejte jih radi.
