Odiranje ali gospodarnost?
Dom upokojencev Ptuj
Še v nedavni preteklosti so stiske prebivalcev domov starejših občanov in njihovih najbližjih bolj ali manj ostajale za njihovimi zidovi. Tudi upravičene pritožbe glede kakovosti in cen storitev so bile, če jim jih ni uspelo uveljaviti z lepo besedo, najpogosteje pozabljene. Prevladala je bojazen, da se utegne položaj prebivalcev doma sicer samo še poslabšati. Navsezadnje so že zaradi svoje starosti nemočni v bolj ali manj odvisnem in podrejenem položaju.
Toda že nekaj časa se razmere spreminjajo. K temu so največ prispevale zunanje okoliščine. Tako rekoč nobena profesionalna skupina ali ustanova ni več sama po sebi povsem nedotakljiva.
V mariborskem upokojenskem Domu pod Gorco so se na začetku lanskega decembra spoprijeli s povsem novo izkušnjo: sorodnica ene od stanovalk, nezadovoljna z oskrbo, je v sobo varovanega stanovanja namestila videokamero. O tem je obvestila domsko socialno službo, hkrati pa vložila pritožbo zaradi neustreznosti storitev.
Osebje doma, ki izvaja zdravstveno-socialne storitve, je reagiralo prizadeto, češ da se izvaja nezakonit videonadzor. Direktor je zaplet najprej poskušal rešiti s pogovorom z vsemi vpletenimi, vendar se je konflikt samo še zaostril. Potem je zahteval umik kamere, a ni bil uspešen. Zadevo je nazadnje predal odvetniku.
Prikriti dobički, utajeni davki
K drugačnemu odnosu do delovanja upokojenskih domov je v zadnjih dveh ali treh letih pripomoglo tudi sistematično delovanje civilne pobude občanov, ki je proučevala spornost poslovanja Doma upokojencev Ptuj.
Franc Kodela, upokojeni diplomirani ekonomist in pobudnik civilne iniciative občanov, je imel v ptujskem domu očeta. Podvomil je o pravilnosti izračunavanja oskrbnine in prosil za pojasnila. Zdaj že bivša direktorica Kristina Dokl prošnje za pojasnila in kasneje pritožb ni jemala resno. Med drugim je podatke doma, sicer javnega zavoda, razglasila kar za poslovno skrivnost.
»Takega norčevanja si nisem mogel dovoliti,« pravi Kodela. »Predvsem pa me je razjezil odnos do starejših, že tako ogrožene populacije, ki težko plačuje domsko oskrbo.« Poleg pritožbe zoper cene storitev je vložil še zahtevek, ker da so očetu od avgusta 2007 do februarja 2012 zaračunali skoraj 15 tisoč evrov preveč, in sicer za osnovno bivanje 8.142 evrov ter za dodatne storitve 6.705 evrov. Direktorica doma je obravnavo pritožbe zavrnila, zato se je Kodela obrnil na pristojno ministrstvo za delo, družino in socialo, ki je potrebovalo pol leta in tri intervencije varuha človekovih pravic, da se je decembra 2012 končno razglasilo za nepristojno in naložilo ptujskemu domu, da urgentno obravnava Kodelov zahtevek, kar pa je to storilo šele po slabem letu. In zahtevek znova zavrnilo.
Pregledi službe ministrstva za notranjo revizijo, inšpektorata za delo in javni sektor ter tržni inšpektorat so pritrjevali upravičenosti dvomov civilne pobude. Zadnji prepričljiv dokaz je konec lanskega septembra podala neodvisna revizijska hiša KPMG. Pregled je bil težaven, saj je bila dokumentacija neurejena in pomanjkljiva. Revizorji so ugotovili, da je Dom upokojencev Ptuj v povprečju dosegal po milijon evrov dobička na leto, v letu 2014 pa skoraj dva milijona. Dobičke je vodstvo deloma prikrivalo, utajevalo je tudi davke. V preteklih letih je dom zgradil tri enote v drugih krajih brez pomoči države. Financirali so tudi počitniško hišico za svoje potrebe. In ne glede na vse ugotovljeno se kar obilni presežki nabirajo tudi letos.
Dodatek za lonček za ščetko
Visoke dobičke so v preteklosti nabirali na različne načine. Prvič tako, da so – mimo predpisanih standardov – tlačili v sobe dodatne postelje. Domske račune so polnili tudi z neupravičenim zaračunavanjem dodatkov: dodatek za uporabo terase ali balkona so morali na primer plačevati tudi negibni stanovalci, ki torej tja sploh niso mogli stopiti. Poseben dodatek so zaračunali celo za lonček za zobno ščetko.
Največ presežkov pa so »ustvarili« s skrajno sporno kadrovsko politiko. Med zaposlenimi za socialno oskrbo jih je bilo kar 67 odstotkov zaposlenih za določen čas namesto za nedoločen čas, od osebja za zdravstveno nego jih je bilo za določen čas zaposlenih 76 odstotkov. Kot so ugotovili z enim izmed pregledov, je direktorica pogodbe za določen čas pri nekaj deset zaposlenih sklepala za dva meseca, in če jih že ni prekinila, jih je vedno znova podaljševala. Ob taki negotovosti delovna zavzetost osebja in kakovost storitev zagotovo nista mogli biti optimalni.
Natančne in pregledne analize, ki jih je skozi čas, celo po očetovi smrti, naredil Kodela in jih objavil v svojem spletnem dnevniku (domupokojencev1blog), so pokazale, da je imel samo ptujski dom upokojencev v času od leta 2008 do leta 2014 11,5 milijona evrov presežkov, kot na pristojnem ministrstvu imenujejo dobiček upokojenskih domov.
No, končni rezultat prizadevanj civilne pobude ptujskih občanov je bil daleč večji, kot so pričakovali na začetku svojega delovanja. Slovenska javnost je namreč izvedela, da ta dom, sicer rekorder pri ustvarjanju visokih dobičkov, ni edini. Samo lani so upokojenski domovi v državni lasti dosegli 5,5 milijona dobička. Poleg ptujskega, ki je imel za skoraj dva milijona t. i. presežka, je izstopal predvsem mariborski dom Danice Vogrinec (804.000 evrov). To se dogaja kljub izrecni zakonski zapovedi, da so domovi v državni lasti neprofitne ustanove. Ob tem pa mnogi stanovalci domov ali njihovi bližnji težko poravnavajo račune za domsko oskrbo; marsikdo je moral zaradi zanj previsoke oskrbnine dom zapustiti.
Počasno ukrepanje pristojnih
Pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Anje Kopač Mrak je sicer že pred časom zaradi številnih razkritij nepravilnosti ukinilo dodatek za dodatno opremo. Konec lanskega leta je razrešilo dolgoletno direktorico ptujskega doma. Oktobra letos pa so vsem upokojenskim domovom poslali pismo z navodilom, da odstotki za zaračunavanje dodatka za nadstandard bivalnega prostora predstavljajo le zgornjo mogočo mejo in da naj se po novem višina tega dodatka določa glede na dejanske stroške, ki morajo biti posebej dokumentirani. Domovom so med drugim tudi pojasnili, da se dodatek za lastne sanitarije in dodatek za lastno kopalnico izključujeta, razen ko v sobi živi en stanovalec in sam uporablja kopalnico oz. sanitarije. Balkon oz. terasa se po novem upoštevata kot nadstandardni prostor le, če se nanju dostopa iz sobe. Vse skupaj pomeni, da bi morali znižati cene bivanja posameznim stanovalcem.
Sistematični pristop pa je izostal. Kot pravi Štefan Lepoša, v. d. direktorja direktorata za socialne zadeve, mora ministrstvo naprej narediti analizo vzrokov. »Zdaj jo začenjamo,« pravi. Vodja sektorja za upravljanje izvajalske mreže Tomaž Čebulj pa poudarja, da je »bila večina javnih domov zgrajenih sredi 70. let« in da je »ministrstvo zelo zainteresirano za vlaganje presežkov v njihovo osnovno dejavnost«. Na vprašanje, kakšni presežki so po mnenju ministrstva glede na kakovost in navsezadnje plačilno sposobnost starejših zaželeni in tudi sprejemljivi, je Aleš Kenda povedal, da se »ministrstvo do tega nikoli ni opredelilo. Predhodno je potrebna natančna analiza vzrokov. Po naših informacijah se namreč v presežkih domov izkazujejo tudi zadržane naložbe tekočega in preteklih let. Res pa je tudi, da domovi ne morejo v celoti planirati poslovnih dogodkov. S tega vidika dopuščamo minimalni presežek.«
Predvsem pa je izostala celovita prenova pravilnika za oblikovanje cen storitev, ki je tako ohlapen, da domovi avtomatsko ustvarjajo neprimerno visoke dobičke. Najprej, pravijo na ministrstvu, morajo narediti analizo. Spremembo pravilnika obljubljajo najpozneje do marca.
Po vsem tem je mogoče reči, da tudi nastavitev videokamere morda ni tako nerazumljiva, kot se zdi na prvi pogled. Zdi pa se tudi, da bodo ob kadrovsko prešibkem pristojnem ministrstvu tudi v prihodnje dobrodošle aktivne državljanske pobude, kakršna je ptujska.
