NOVICE OD VSEPOVSOD

jan. '16

Dobri in plemeniti ljudje

 Že vse od leta 1994 pridejo vsaj na kratko – na prireditvi Ljudje odprtih rok – v ospredje dobri in plemeniti ljudje, ki zaznavajo stiske soljudi in najdejo tudi rešitve zanje. Na različne načine pomagajo tistim, ki zaradi različnih okoliščin ne zmorejo poskrbeti zase: dajejo svoj čas, znanje in denar, organizirajo dobrodelne projekte ali sodelujejo pri njih, pomagajo z dobrimi nasveti ob pravem času ali s toplim objemom, ko ga človek najbolj potrebuje. V uredništvo revije Ženska (do lani revije Naša žena) so lani prejeli 28 predlogov dobrih ljudi, posebna komisija jih je izbrala 17 in jih predstavila v posebni prilogi.

Za darovalko 2015 je komisija izbrala pevko Nušo Derenda iz Artič. Predlagani so bili še: Primož Jelševar iz Zagorja ob Savi in dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Magdalena Kresnik iz Zgornjega Dupleka in Radko Luzar iz Šentjerneja.

Med dobrotnike so se uvrstili: Dušan Gorenc z Gorenjega Gradišča pri Dolenjskih Toplicah, Majda Konvalinka iz Ljubljane, Marija Lesjak z Vinske Gore pri Velenju, Marta Sitar z Zgornje Hajdine, Zvonka Španger iz Borovnice in Elizabeta Tot iz Beltincev ter zakonca Marjana in Janez Komel, dolgoletna člana društva upokojencev Jesenice, ki sta postala dobrotnika 2015.

Za izjemne osebnosti so bili predlagani: Metoda Dodič Fikfak iz Postojne, Saša Čelan Stropnik iz Maribora, Bojan Kodelja iz Nove Gorice in program Ne-odvisen.si, Bernarda Merzdovnik iz Mislinjske Dobrave ter Boris Cibic iz Ljubljane, ki je dobil ta naziv. Pogovor z njim objavljamo že v tej Vzajemnosti. Bralke in bralci revije Ženska pa so odločili, da naziv dobri človek 2015 prejme Bojan Kodelja.

Nominiranci so prejeli zahvalne listine. Martina Vuk, državna sekretarka ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki vsa leta podpira projekt, pa je prvim v posameznih kategorijah izročila še zaščitni znak akcije – srebrno priponko (posnetek okrasne zaponke ptice v letu iz 5. stoletja, najdene v Ajdni nad Potoki). Zahvalila se je dobrim ljudem, ki »s svojim delom pripomorete k boljšim razmeram v družbi«. In poudarila, da »ne smemo dopustiti, da bi dobrodelno, prostovoljsko delo predstavljajo nadomestek za storitve, ki bi jih morala zagotavljati dobra socialna država«.

Na Bledu živahno tudi po praznikih

Na Jezerski promenadi na Bledu so decembra lani prvič postavili praznično zimsko vas, ki sprejema obiskovalce vse do 17. januarja 2016. Med tednom je odprta med 14. in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 21. ure. V tem času lahko na stojnicah kupite darila in se okrepčate s tipičnimi gorenjskimi jedmi ter pijačo. Vsak dan organizatorji pripravljajo različne koncerte ali plesne nastope. Na grajskem kopališču pa bodo do 10. januarja na ogled prav posebne jaslice. Člani slikarskega društva Atelje Bled so jih s somišljeniki izdelali v naravni velikosti in tudi poslikali. 

Če se boste januarja in februarja na Bledu mudili kak petek zvečer, pa si le privoščite sprehod z baklami ob jezeru. Začetek je pred Kavarno Park ob 21. uri.

Nagrajen trud črnjanskih upokojencev

»Le družba, ki poskrbi za svoje najšibkejše in najranljivejše skupine, je zares močna in enovita,« je poudarila ministrica dr. Anja Kopač Mrak ob podeljevanju nagrad in priznanj za delo na področju socialnega varstva in rejniške dejavnosti. Med drugim je podelila skupinsko nagrado osebam, ki dalj časa uspešno delujejo na področju socialnega varstva v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu in predpisi socialnega varstva in so dobro prepoznavne v lokalnem okolju. Prejeli so jo člani Skupine za pomoč starejšim in bolnim občanom Društva upokojencev Črna na Koroškem. V projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za višjo kakovost življenja so vključeni četrto leto. Kot je zapisano v obrazložitvi, so prostovoljci izredno iznajdljivi, delo opravljajo z velikim veseljem in predanostjo. Prostovoljke so vzpostavile tesno mrežo sodelovanja med vsemi organizacijami in društvi v občini, s posamezniki, ki so dejavni na področju socialnovarstvenih zadev, in seveda z občino. Starejši so njihovih obiskov zelo veseli. Prizadevno delo prostovoljcev je vidno na vsakem koraku. Ljudem, ki jih obiskujejo, se je bistveno izboljšala kakovost življenja, bolj so vključeni v različna dogajanja v kraju in vsakodnevno izražajo zadovoljstvo in hvaležnost za njihovo delo. To je največji dosežek za občane in celotno občino, kjer morajo zaradi svoje majhnosti in oddaljenosti od večjih centrov sami poskrbeti za to, da svojim prebivalcem zagotovijo kakovostno življenje.

Si želite ogledati parlament?

Vsako drugo soboto v mesecu, razen avgusta, v državnem zboru pripravijo dan odprtih vrat in organizirano vodenje za obiskovalce v slovenskem in angleškem jeziku. Praviloma so vodenja ob 9., 10. in 11. uri. Posamezni obiskovalci se lahko ogleda ta dan udeležijo brez predhodne najave. Večje skupine pa se morajo prej prijaviti (služba za odnose z javnostmi, tel. št.: 01 478 9788). V prostorih državnega zbora je dovoljeno fotografiranje, ob vstopu pa boste morali opraviti varnostni pregled.

Vse slovenske slovnice in slovarji

Ali ste vedeli, da slovenski jezik pozna okoli 400 tisoč besed? Ali da imamo največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev? Še marsikaj zanimivega boste izvedeli na razstavi slovenskih slovnic in slovarjev od začetkov slovenskega knjižnega jezika do danes, ki so jo poimenovali Poljub z jezikom.

Pripravila jo je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša in Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete. Na ogled jih je več kot 150, med njimi so dragocene in redke izdaje, tudi slovnica Adama Bohoriča. Predstavljeni so tudi sodobni slovnični in slovarski priročniki v knjižni, elektronski in spletni obliki.

Razstava je do 30. januarja 2016 odprta v razstavni dvorani NUK, med tednom od 8. do 20. ure, v soboto pa od 9. do 14. ure. Vstop je brezplačen.

Zaščiteni slovenski izdelki

Slovenija ima na ravni Evropske unije 24 zaščitenih kmetijskih izdelkov: nanoški sir, tolminc, bovški sir, mohant, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, kočevski gozdni med, kraški med in piranska sol imajo zaščiteno označbo porekla; kraški pršut, šebreljski želodec, zgornjesavinjski želodec, štajersko prekmursko bučno olje, prleška tünka, kraški zašinek, kraška panceta, ptujski lük, kranjska klobasa, slovenski med in prekmurska šunka imajo zaščiteno geografsko označbo; prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi in belokranjska pogača pa nosijo naziv zajamčena tradicionalna posebnost.

Posebnost je istarski pršut/istrski pršut, izdelek z zaščiteno označbo porekla iz več kot ene države članice EU. Evropska komisija je namreč določila, da ga lahko zaščitita tako Slovenija in Hrvaška, če so prašiči rejeni v določenih delih Istre.

 

A. Ž.


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media