Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

svetovalka TA in spec. psihoterapevtka:
Zdenka Peloz

Dobro je vedeti | jan. '16

OSAMLJENOST

Za nami so prazniki. Žal to ni čas veselja, radosti in družinske povezanosti za vse ljudi. Med nami so tudi osamljeni posamezniki, za katere je to čas, ki bi ga najraje prespali in se zbudili v prvi delovni dan, ko življenje spet teče v ustaljenem ritmu. Osamljenost ni isto kot biti sam, saj se ima posameznik lahko dobro sam s seboj in uživa v svoji družbi. Gre za notranji občutek praznine in zapuščenosti, ko se zdi, da smo odrezani od drugih ljudi, pa čeprav so fizično okrog nas.

Osamljenost je stanje duha, ki hrepeni po sprejetosti, a je ne zmore sprejeti in ne obdržati. Upokojitev je lahko takšna prelomnica. Nekateri potožijo, da je najhujše soočenje s samim seboj in z vsem tistim, pred čimer so bežali vse življenje. To so občutki strahu, praznine, pomanjkanja varnosti, nesprejetosti in neljubljenosti, nezmožnosti biti v resnici to, kar si. Običajno izvirajo iz najzgodnejših odnosov, se pa okrepijo, ko jih ni več mogoče zakrivati z neštetimi opravki in obveznostmi, da se človek le ne bi spoprijel z neprijetnimi občutki. Ta pojav je še pogosteje prisoten pri moških. S staranjem ni nič lažje, ravno nasprotno.

Spon osamljenosti se lahko osvobodimo, vendar je treba v to vložiti nekaj dela. Najprej moramo prepoznati težavo, pri tem pa moramo biti iskreni do sebe. Naslednji korak je prevzeti odgovornost za stanje, v katerem smo se znašli, za kar sta potrebna velika mera potrpežljivosti in verjetno prvič v življenju resnično sprejemanje samega sebe. Povezati se je treba na drugih ravneh kot do zdaj, odkriti in se zavedeti otroka v sebi, ki čaka na tolažbo. Sami moramo namreč potolažiti otroka v sebi, ne pa da čakamo, da nas bo nekdo od zunaj tolažil, sprejel, potrdil … Posameznik mora postati sam sebi najboljša družba, si dati občutek cenjenosti, se povabiti v kino, na sladoled … Najti tega osamljenega notranjega otroka in mu ponuditi vse, za kar je bil prikrajšan, je podobno novemu rojstvu. Čudovita je ugotovitev, da lahko ljudje sami nekaj naredimo zase, za to pa ne potrebujemo nikogar od zunaj. Sledi odpuščanje staršem ali pomembnim drugim, ki nam kljub najboljšim namenom niso znali dati tega, kar smo potrebovali. Odpuščanje je najlepše darilo, ki ga lahko podarimo sami sebi. Osvobodilo nas bo jeze, žalosti, nemoči, besa, sovraštva, iskanja krivca za bolečine …. In potem končno lahko prevzamemo odgovornost za svoje življenje, zaživimo polno, kakovostno in zadovoljno, osvobojeni spon preteklosti. Umirjeno lahko zaživimo kadar koli, le želeti si moramo zelo močno in biti pripravljeni vložiti trud v odkrivanje samega sebe. To je čudovito potovanje v svojo notranjost, ki se, ko ga enkrat ljudje odkrijejo, nikoli ne neha, če to le želijo. Vznemirljivo odkrivanje vedno novih plasti in otroško čudenje, kako lep je lahko svet, nikoli ne ponehata, do zadnjega diha.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media