Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

svetovalka TA in spec. psihoterapevtka:
Zdenka Peloz

Dobro je vedeti | jan. '16

OSAMLJENOST

Za nami so prazniki. Žal to ni čas veselja, radosti in družinske povezanosti za vse ljudi. Med nami so tudi osamljeni posamezniki, za katere je to čas, ki bi ga najraje prespali in se zbudili v prvi delovni dan, ko življenje spet teče v ustaljenem ritmu. Osamljenost ni isto kot biti sam, saj se ima posameznik lahko dobro sam s seboj in uživa v svoji družbi. Gre za notranji občutek praznine in zapuščenosti, ko se zdi, da smo odrezani od drugih ljudi, pa čeprav so fizično okrog nas.

Osamljenost je stanje duha, ki hrepeni po sprejetosti, a je ne zmore sprejeti in ne obdržati. Upokojitev je lahko takšna prelomnica. Nekateri potožijo, da je najhujše soočenje s samim seboj in z vsem tistim, pred čimer so bežali vse življenje. To so občutki strahu, praznine, pomanjkanja varnosti, nesprejetosti in neljubljenosti, nezmožnosti biti v resnici to, kar si. Običajno izvirajo iz najzgodnejših odnosov, se pa okrepijo, ko jih ni več mogoče zakrivati z neštetimi opravki in obveznostmi, da se človek le ne bi spoprijel z neprijetnimi občutki. Ta pojav je še pogosteje prisoten pri moških. S staranjem ni nič lažje, ravno nasprotno.