Odprt arhiv za vse obiskovalce

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | feb. '16

SOLASTNIŠKI DELEŽI

Bralka je skupaj z bratom in sestro podedovala starejšo hišo, vsak je postal solastnik 1/3 hiše. Brat se je, ne da bi kaj vprašal druge, vselil v hišo, jo začel prenavljati in celo zamenjal ključavnico. Bralko zanima, kakšne so njene pravice v zvezi s tem.

Temeljno pravilo je, da lahko vsak od solastnikov uporablja stvar v skladu z višino svojega solastniškega deleža. Če kdo uporablja več, mora za to dobiti dovoljenje drugih solastnikov. Brat se tako ne bi smel samovoljno vseliti v celotno hišo.

A stvari velikokrat ni mogoče razdeliti v skladu s solastniškimi deleži. Na mestu je dogovor, da posamezen solastnik uporablja več, kot znaša njegov solastniški delež, in za to plačuje nadomestilo tistemu od solastnikov, ki zaradi tega ne more uporabljati stvari v skladu s svojim deležem. Nadomestilo je praviloma enako najemnini, ki bi jo bilo mogoče doseči v primeru tržnega oddajanja nepremičnine v najem. Pravno izhodišče je namreč v tem, da bi solastniki lahko oddali nepremičnino v najem in si razdelili dohodek v skladu s solastniškimi deleži. Bralka tako lahko od brata zahteva plačilo uporabnine v višini 1/3 tržne najemnine, ki bi jo lahko dobila za hišo, lahko pa tega tudi ne zahteva. To je stvar njene osebne odločitve.

Problematična je tudi bratova samovolja glede obnove hiše. Ker je hiša v solastnini, je dopustno izvajati tovrstna obnovitvena dela le, če se s tem strinjajo solastniki, ki imajo skupaj več kot 50-odstotni solastniški delež na nepremičnini. Če do soglasja ne pride, ne sme eden izmed solastnikov stvari narediti po svoje, pač pa mora na sodišče vložiti zahtevo, da sodišče odloči, ali so dela dopustna ali ne. Če solastniki, katerih skupni delež presega 1/2 solastniških deležev nepremičnine, dosežejo soglasje o izvedbi del ali če tako namesto njih odloči sodišče, so vsi solastniki, tudi tisti, ki so bili proti izvedbi del, dolžni kriti stroške obnove v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Če pa eden izmed solastnikov samovoljno izvede dela, drugi solastniki praviloma niso dolžni kriti stroškov, ki jih je imel s tem. Če gre za dela, ki so nujna (npr. popravilo strehe, ki pušča), pa so solastniki dolžni kriti stroške sanacije v skladu s svojimi deleži, četudi z deli niso soglašali in tudi sodišče o tem ni odločilo.

PREDKUPNA PRAVICA

Bralka je solastnica polovice dvojčka, ki bi ga rada prodala. Zanima jo, ali je res dolžna svoj del najprej ponuditi v odkup sosedu, to je lastniku druge polovice dvojčka.

Dolžnosti bralke so odvisne od tega, kako je lastništvo vpisano v zemljiško knjigo in kako sta nepremičnini razdeljeni v katastru. Če celoten dvojček stoji na eni parceli in sta na tej parceli bralka in sosed vpisana kot solastnika, potem ima sosed res predkupno pravico. Če pa je del dvojčka, ki ga ima bralka, na eni parceli, drugi del dvojčka, ki ga ima sosed, pa na drugi parceli, in je na prvi parceli vpisana bralka kot lastnica, na drugi parceli pa sosed kot lastnik, pa sosed nima predkupne pravice. Pri vrstnih hišah je skoraj pravilo, da vsaka od njih stoji na svoji parceli, pri dvojčkih pa je ureditev različna, tako da mora bralka to preveriti v katastru in zemljiški knjigi.

Če ima sosed predkupno pravico, mora bralka, potem ko bo našla kupca za svoj del dvojčka, soseda pisno s priporočeno pošto obvestiti, da prodaja svoj del dvojčka in za kakšno ceno. Sosed ima možnost, da v roku 30 dni izjavi, ali je pripravljen kupiti nepremičnino za isti znesek ali ne. Hkrati z izjavo, da uveljavlja predkupno pravico, mora bralki plačati kupnino. Če sosed nima predkupne pravice, bralka te dolžnosti nima.

DEDOVANJE NEČAKOV

Bralec z ženo živi v hiši, ki je le njegova last. Otrok nimata, vsak od njiju ima brata, ki imata otroke. Bralca zanima, kaj bo z dedovanjem.

Vse, kar je bilo pridobljeno med trajanjem zakonske zveze z delom, je skupno premoženje bralca in njegove žene. Če je bralec le formalno vpisan kot edini lastnik, dejansko pa gre za skupno premoženje, ima žena v primeru njegove smrti pravico, da se iz zapuščine izloči njen del, to je 1/2 skupnega premoženja, druga polovica pa postane predmet dedovanja. Če pa je nepremičnina dejansko posebno premoženje bralca, na primer, da jo je podedoval po starših ali dobil brezplačno od koga drugega, pa ne gre za skupno premoženje in bo celotna hiša predmet dedovanja po njem.

Če zapustnik nima otrok, deduje zakonec skupaj s starši zapustnika. Ker so ti skoraj gotovo že pokojni, namesto njih dedujejo bratje in sestre zapustnika. Preživeli zakonec deduje 1/2 zapuščine, bratje in sestre pa si med seboj razdelijo preostalo polovico po enakih delih. Če bi bil kateri izmed bratov ali sester v času dedovanja že pokojen, po njem dedujejo njegovi otroci, se pravi nečaki. Nečaki si razdelijo del, ki bi ga dobil eden izmed njihovih staršev.

Bralec lahko to spremeni tako, da napravi oporoko. Bratje in sestre so namreč nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, sicer pa ne, kar pomeni, da lahko bralec z oporoko razdeli premoženje, kakor sam želi, na primer, da vse zapusti ženi ali pa komu tretjemu. Če bo premoženje zapustil komu tretjemu, ima žena pravico do nujnega dednega deleža.

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 9. in 16. februarja, med 14. in 16. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media