Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
ODŠKODNINA ZA NEIZKORIŠČEN DOPUST
Bralcu v lanskem letu zaradi osebnih okoliščin ni uspelo izkoristiti letnega dopusta. Ker dela pri delodajalcu, s katerim se dobro razume, mu ne bi rad povzročal težav pri organizaciji delovnega procesa, saj vidi, da odsotnost katerega koli od zaposlenih povzroči motnje. Zanima ga, ali se z delodajalcem lahko dogovori za odškodnino na račun neizkoriščenega dopusta in kdaj je skrajni rok, do katerega mora porabiti lanski dopust.
Za natančen odgovor bi bilo nujno vedeti, katere so tiste osebne okoliščine, zaradi katerih delavec ni mogel izkoristiti letnega dopusta, zato bo lahko odgovor le splošen. Zakon o delovnih razmerjih v 163. členu določa, da je letni dopust mogoče izkoristiti v več delih, en del pa mora trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti, da izkoristi letni dopust v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta porabiti najmanj dva tedna dopusta, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednje leto.
Če do tega roka dopusta ne izkoristi, mu praviloma propade. Izjema velja za primere, ko tudi v tem podaljšanem roku dopusta ni mogel izkoristiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. V takem primeru ima delavec pravico porabiti ves letni dopust, in ne le razlike nad dvema delovnima tednoma, ki ni bil izkoriščen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednje leto, vse do 31. decembra naslednje leto.
Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizkoriščen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Pa še to le v primeru, ko dopusta ni mogoče izkoristiti pred iztekom delovnega razmerja. Višina takšnega denarnega nadomestila sicer ni zakonsko določena, ampak je prepuščena pogodbeni volji delodajalca in delavca. Sodna praksa je kljub temu nekako mnenja, da je primerna odškodnina takšna, kot bi bilo nadomestilo plače za obdobje, ko bi delavec dopust izkoristil. Se pa kaže takšni praksi izogibati, saj je dolgoročno škodljiva tako za delavca kot delodajalca.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete ga lahko v sredo, 10. februarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
