Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja  Zdenka Peloz  

svetovalka TA in spec. psihoterapevtka:
Zdenka Peloz

Dobro je vedeti | feb. '16

SPREMINJANJE NAVAD

Naročnica, ki me je obiskala na začetku leta, se je odločila shujšati. In to ne prvič, a ji je še vsakokrat do zdaj spodletelo. Nekaj časa se je držala obljube, da bo spremenila življenjski slog, čez čas pa ji je zmanjkalo vneme in zelo hitro se je vrnila v stare vzorce razmišljanja in delovanja. Razočarana je nad seboj in prepričana, da ji nikoli ne bo uspelo.

Ali ste kdaj pomislili, zakaj nekaterim zmeraj znova spodleti? Prepričana sem, da gre najmanj za dvoje: za prevelike cilje v prekratkem času in pomanjkanje vztrajnosti. Med željo, da bi nekdo shujšal za dvajset kilogramov, in dejansko uresničitvijo sta potrebna delovanje na daljši rok in čas. Spomnim se dvojčkov, moških v zrelih letih, s katerima sem se na terapiji med drugim pogovarjala tudi o preveliki teži, ki ju muči, o zadihanosti in potenju ob najmanjšem naporu. Dokler sta si postavljala samo cilj, da morata shujšati, sta vsak telesni napor povezovala s trpljenjem in odrekanjem. Tako ni in ni šlo. Potem smo na enem izmed srečanj odkrili, da ju je v otroštvu zelo veselila hoja v hribe. Tako sta začela hoditi in prvi teden prehodila kilometer na dan, drugi teden dva kilometra na dan ... Brez obveznosti, samo zato, ker sta se potem bolje počutila in ponoči dobro spala. O hujšanju ni bilo govora. Potem sta si začela postavljati majhne cilje, kot je osvojitev bližnjega hriba. Pa čez nekaj časa katerega od vršacev. Sčasoma, čez mesece, je hoja postala njuna strast, naredila sta izpit za vodnika in sta zadovoljna sama s seboj. Medtem ko sta uživala v hoji, sta še shujšala.

Tudi tako se lahko lotimo hujšanja. Naredimo si načrt: na primer namesto moram shujšati, si obljubimo, da bomo hodili vedno po stopnicah, kjer je to le mogoče. Vzemimo to kot igro, zabavo, tekmovanje s samim seboj … Ko bomo to neštetokrat ponovili, nam bo hoja po stopnicah prešla v navado in ne bomo več razmišljali, da bi se peljali z dvigalom. Za vpeljevanje novih navad ljudje potrebujemo v povprečju dva meseca. Res je, da imajo posamezniki, ki so izoblikovali delovne navade v otroštvu, tudi kasneje v življenju manj težav z vpeljevanjem novega in opuščanjem starega. Lahko pa si pomagamo tudi tako, da se priključimo skupini podobno mislečih, kjer se udeleženci medsebojno spodbujajo. Vsekakor je pomembno, da najdemo nekaj za svojo dušo in ob čemer se bomo imeli dobro. Če pri hujšanju vseeno ne bo šlo čisto vse po načrtih, si zapomnimo, da največ šteje nasmejan in zadovoljen človek, pa četudi je malce okrogel.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media