Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE PO SESTRIČNI
Bralka skrbi za sestrično, ki je v domu za starejše. Sestrična nima otrok, bratje in sestre so pokojni, ima pa veliko nečakov, ki nekako pričakujejo, da bodo po njej dedovali. Sestrična se je odločila, da bo vse svoje premoženje namenila bralki, zato jo zanima, ali lahko nečaki to izpodbijajo ali pa morda uveljavljajo nujne dedne deleže.
Nujni dediči so v prvi vrsti zapustnikovi potomci, torej otroci, vnuki, pravnuki ter zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci. Kot posvojenci se štejejo le tisti otroci, ki so bili dejansko pravno posvojeni, se pravi, da je bila glede posvojitve izdana odločba. Poleg njih so nujni dediči še starši zapustnika in zakonec oziroma zunajzakonski partner. Zakonec je dedič in tako tudi nujni dedič le, če zakonska zveza traja do smrti zapustnika. Bivši zakonci zato niso dediči in tako tudi ne nujni dediči. Dedki in babice ter bratje in sestre zapustnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Nujni dediči višjega razreda izključujejo nujne dediče nižjih razredov. Če ima zapustnik na primer otroke, zakonca, starše ter brate in sestre, ki vsi izpolnjujejo pogoje za nujne dediče, dedujejo in so tako upravičeni do nujnega deleža le otroci in zakonec, starši in bratje in sestre pa ne. Šele v primeru, da ni otrok ali se ti odpovedo dedovanju in ne dedujejo niti vnuki, pridejo v poštev za dedovanje starši.
Če ni otrok niti vnukov, so dediči in tako nujni dediči starši zapustnika in zakonec. Če starši zapustnika niso več živi, dedujejo bratje in sestre zapustnika ter njegov zakonec, pri čemer pa so bratje in sestre nujni dediči le, če so nezmožni za delo in nimajo sredstev za preživljanje.
Če zapustnik nima otrok, niti vnukov, niti zakonca, niti zunajzakonskega partnerja, niti bratov in sester, dedujejo dedki in babice ter njihovi potomci (strici, tete, bratranci, sestrične ...). Od te skupine so nujni dediči le dedki in babice, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Druge osebe so lahko dediči, niso pa nujni dediči.
Glede na pravico do nujnega deleža se spreminja tudi razložljivi del, s katerim se lahko razpolaga z oporoko. Če ima zapustnik nujne dediče, ti lahko zahtevajo nujni delež ne glede na vsebino oporoke. Lahko pa nujnega deleža tudi ne zahtevajo. Vprašanje dopustnega obsega oporočnega razpolaganja in tako pravice do nujnega deleža se običajno rešuje po smrti zapustnika na zapuščinski obravnavi, tako da je navadno z oporoko razdeljeno celotno premoženje, nakar nujni dediči uveljavljajo pravico do nujnega deleža in se za toliko, za kolikor uveljavljajo to pravico, zmanjšuje oporočno razpolaganje.
Bralkina sestrična lahko vse svoje premoženje z oporoko zapusti bralki. Nečaki niso nujni dediči, zato pri zahtevah za nujne deleže ne bodo uspešni.
GRADNJA PRI SOSEDU
Sosed naše bralke namerava zgraditi prizidek hiši. Bralke dejstvo, da bo zidal, ne moti, ne bi pa želela, da prizidek postavi čisto ob meji, ker bi tako njena hiša izgubila večino dnevne svetlobe. Zanima jo, kako lahko to prepreči.
Odmike objektov od parcelnih mej predpisujejo občinski prostorski akti. Kot objekt je obravnavana vsaka zgradba, tako ograje kot tudi stanovanjske stavbe, razni nadstreški, lope in podobno. Kolikšen je najmanjši dovoljen odmik od parcelne meje, lahko izve bralka na občini ali pa v prostorskem aktu, ki ga je sprejela občina, v kateri je predvidena gradnja. Odmiki so v različnih občinah določeni različno, nadalje pa se razlikujejo tudi glede na samo območje, na katerem je zemljišče. V mestih so običajno odmiki zelo majhni ali pa je celo predpisano, da se morajo hiše med seboj stikati, na podeželju pa so odmiki običajno precej večji in nemalokrat segajo tudi do 4 in več metrov od parcelne meje. Drugače je z ograjami, pri katerih je navadno dovoljeno, da se gradijo do parcelne meje. Pri tem pa moramo seveda poudariti, da se smejo tudi v takšnem primeru ograje graditi le do parcelne meje, ne pa čez parcelno mejo. Tisti, ki gradi ograjo, pa mora tudi poskrbeti, da je zgrajena tako, da jo lahko vzdržuje, ne da bi pri tem hodil ali kako drugače posegal na sosednje zemljišče.
Bralka bo kot soseda vabljena tudi na upravno enoto, ki izdaja gradbena dovoljenja, da tam pove, kakšni so njeni pogledi na napovedano gradnjo. Če je upravna enota ne bo povabila, lahko sama priglasi udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in nato v tem postopku tudi sodeluje. Če je upravna enota ne bo obvestila o postopku niti ne bo pravočasno izvedela, da takšen postopek poteka, lahko tudi po zaključku postopka predlaga obnovo postopka in zahteva odpravo gradbenega dovoljenja, če bi bila z njim dovoljena gradnja bližje, kot pa je dopustno. Vendar pa je bolje, da preveri na upravni enoti, ali morda postopek ne poteka, ker je mnogo lažje spremeniti gradnjo, dokler še teče postopek, kot pa potem, ko se gradnja res začne.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 22. in 29. marca, med 14. in 16. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
