Delo in ravnovesje

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | apr. '16

Mednarodna Kneippova zveza vsako leto izbere moto, katerega pomen uporabijo pri društvenih dejavnostih. Za letos je malo nenavaden izbor, a toliko primernejši za današnji čas: work and balance (delo in ravnotežje). 

Work – delo, ki nas spremlja v službi pa tudi v prostem času, bi bilo treba pripraviti tako, da bi nas čim manj obremenjevalo.

Balance – ravnotežje, ravnovesje ali usklajenost so pojmi, ki nam ponazarjajo tehtnico z dvema skodelicama, akrobata na vrvi, ki lovi ravnotežje, pa tudi pohodnika po nevarni strmini ali otroke na gugalnicah. Ravnotežje se ob najmanjšem gibu poruši, vedno znova ga je treba uravnavati. Ko se tehtnica nagne v eno stran, jo je treba na drugi izravnavati. Vzdrževati ravnotežje je še kako aktivna dejavnost. Gre za izravnavo dveh skrajnosti, dveh nasprotij.

Motnje v ravnovesju praviloma občutimo kot neprijetnosti. So pa spodbuda za nove poglede na iskanje rešitev. V različnih življenjskih obdobjih se pojavljajo v različnih oblikah: nove poklicne dolžnosti ali prevzem funkcije v prostovoljstvu; snovanje nove družine; smrt bližnjega; telesna ali duševna bolezen, ki zmanjša sposobnost delovanja; prenehanje aktivnega dela.

Vsak del življenja prinaša drugačne izzive, zahteva nove prijeme in tako vnaša potrebo po balansiranju.

Kneipp je rekel: »Vsak želi dolgo in zdravo živeti, toda le redki storijo kaj za to. Le malokaj bolj škodi zdravju kot zdajšnji način življenja: vročično hlastanje v boju za prihodek in obstanek.« Ob tem citatu bi mislili, da živi danes, ne pa da je živel pred 150 leti. Vsak dan sta nad nami stres in naglica. Organizem pa je po takih obremenitvah zelo težko uravnotežiti. Če nadaljujemo Kneippovo misel, izvemo: » Ni čudno, da bolezni zahtevajo toliko žrtev, saj se je človeštvo preveč oddaljilo od naravnega načina življenja. Ne da bi žrtvovali pridobitve našega časa, bi bilo treba najti izravnavo, ki bi okrepila prenapete živce in jim ohranila moč. Vzpostaviti je treba ravnotežje med delom in načinom življenja.«

Zato Kneippova zveza opozarja, da moramo najti način za uravnoteženje svojega žitja in bitja, kot so včasih rekli. Gre za iskanje prave mere med dejavnostmi in počitkom, druženjem in samoto, novim in starim, zdravjem in boleznijo, stvarnim in duhovnim. Če nam to ne uspe, sta tu preobremenitev in stres. Če smo jima predolgo izpostavljeni, se to kaže na zdravju.

Po Kneippovih principih pa lahko z vsemi petimi elementi njegovega nauka vzpostavimo enotnost telesa, duha in duše, sozvočje socialnega in ekološkega okolja, dobro telesno počutje in psihično zdravje.

Kako to doseči?

Da do tega pridemo, se je treba ogniti dejavnikom tveganja. Sprostimo se lahko z avtogenim treningom, jogo, či-gongom pa tudi s sprehodom v naravo. Samo da najdemo notranji mir in sproščenost. Vprašati se je treba, kaj je življenjsko vodilo in kako priti do cilja. Ob tem pa je treba gledati na to, da ohranimo naravo (vodo, energijo, zrak, okolje).

Prehrana. Kava, tobak, hitra hrana – kar tako mimogrede – precej obremenijo telo. Že Kneipp je svetoval polnovredno prehrano z veliko vitamini, balastnimi snovmi, minerali in seveda še in še vode. Vse to nas krepi in povečuje imunost.

Gibanje. Stres vodi k zakrčenju mišic, kar lahko zmanjšamo z gibanjem. Ko se sprostimo, se izloči serotonin (hormon sreče) in počutje se izboljša. Tudi pri počitku je treba gledati na to, da imamo pravo držo pri sedenju in da večkrat vstanemo in se razgibamo. Ob toplejših dnevih si privoščimo hojo z bosimi nogami po travi, pesku, kamenju.

Voda. Topla voda pomirja, na primer kopel za noge pred spanjem. Mrzla voda pa poživi krvni obtok, krepi in poveča sposobnost koncentracije. Primerna je že kopel za roke. Hoja po mrzli vodi pa povečuje odpornost in bistveno znižuje podvrženost stresu. Če se nas loteva nahod, najbolj pomaga rastoča kopel, ko noge namočimo v mrzlo vodo in nato dolivamo vedno toplejšo, dokler ne sega do kolen. Menjavanje tople in mrzle vode pa krepi imunski sistem.

Zdravilna zelišča. Zelišča in zelenjava krepijo srce in krvni obtok, pospešujejo prebavo in ohranjajo delovanje možganov. Uživamo jih kot čaje, začimbe, uporabljamo pa jih tudi v kopelih in za ovitke. Stresa sicer ne moremo kar tako premagati, toda za sprostitev in pomiritev nam zelo pomagajo melisa, hmelj, sivka in baldrijan.

Življenjski red. Povezava in uporaba teh štirih stebrov je to, kar bo pomagalo, da se sprostimo in pozitivno premagujemo težave. Ni lahko v vsem najti prave mere, je pa še kako koristno. Če ne zmoremo sami, poiščimo družbo, posvetimo se knjigi, izberimo svojim sposobnostim primerno dejavnost v prostem času.

Francka Čuk, Društvo Kneipp


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media