Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DRUŽINSKA POKOJNINA ODRASLE INVALIDNE OSEBE PO ENEM IZMED STARŠEV
Bralka A. K. iz Kopra navaja, da je hčeri kot invalidu I. kategorije zaradi bolezni od julija 2014 priznana invalidska pokojnina v višini 400 evrov. Ker hčeri prejemki kljub skupnemu gospodinjstvu ne zadoščajo za življenje, jo zanima, ali bo po njeni smrti upravičena do družinske pokojnine. Po očetovi smrti spomladi 2013 je od zavoda prejela negativno odločbo glede družinske pokojnine z obrazložitvijo, da pred očetovo smrtjo ni bila popolnoma nesposobna za pridobitno delo.
Pravica do družinske pokojnine družinskim članom – otrokom pripada do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Poleg tega pa pravico do družinske pokojnine pridobi tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo, do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oziroma do konca šolanja, dokler traja takšna nezmožnost. Če pa otrok postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oziroma po končanem šolanju, pa pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal.
Bralkina hči bi morala za priznanje pravice do družinske pokojnine po umrlem očetu poleg ugotovljene invalidnosti I. kategorije zaradi bolezni pred njegovo smrtjo izpolnjevati še pogoj preživljanja. Zavod le-tega v postopku ni bil dolžan ugotavljati, ker pred očetovo smrtjo pri njej ni bila podana popolna nezmožnost za delo, torej ni bil izpolnjen že osnovni pogoj za priznanje pravice do družinske pokojnine
V primeru uveljavljanja družinske pokojnine po bralkini smrti pa bi bil izpolnjen pogoj popolne nezmožnosti za delo pred smrtjo mame, vendar je za priznanje pravice do družinske pokojnine potrebna še izpolnitev dodatnega pogoja, to je, da jo je mama preživljala do svoje smrti. Zakon natančno določa, kdaj se šteje, da je umrli zavarovanec ali upokojenec do svoje smrti preživljal družinskega člana. Ob pogoju skupnega stalnega prebivališča bi bil ta izpolnjen, če hčerini povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred smrtjo mame ne bi presegali 29 % najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera (najnižja pokojninska osnova je v letu 2015 znašala 769,19 evra, 29 % te osnove pa predstavlja znesek 223,06 evra). Ker je hčerina invalidska pokojnina višja od omenjenega zneska, razmerje se tudi kasneje ne bo bistveno spremenilo, hči, upoštevaje veljavno zakonodajo, ne bo izpolnjevala pogoja preživljanja za priznanje pravice do družinske pokojnine.
UŽIVANJE DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO V DOMU ZA STAREJŠE
Bralka M. J. iz Celja navaja, da je njen oče že nekaj let oskrbovanec doma za starejše. Zdaj se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, zato jo zanima, ali bi bil njen oče, glede na to, da ne živi doma, upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
Če bo bralkinemu očetu na podlagi vloženega zahtevka za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, upoštevaje mnenje izvedenskega organa zavoda o potrebi po stalni pomoči in postrežbi, z odločbo priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, mu bodo le-tega izplačevali, čeprav je oskrbovanec doma za starejše. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – poleg pridobitve pravice in začetka izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo – določa tudi primere, pri katerih pride do začasne ustavitve tega izplačila. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo namreč traja, dokler je podana potreba po pomoči in negi tuje osebe, izplačevanje pa je začasno ustavljeno v primeru daljšega bivanja v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu. Upravičencu torej dodatka za pomoč in postrežbo ne bodo izplačevali za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe. Socialni zavodi, domovi upokojencev, domovi počitka in drugi podobni zavodi, ki uživalcem pokojnin zagotavljajo stalno nego in oskrbo, se ne štejejo med zdravstvene zavode, saj ne zagotavljajo zdravstvene nege in zdravstvenih storitev, ki so financirane iz zdravstvenega zavarovanja. Storitve v omenjenih ustanovah so namreč plačljive in morajo oskrbovanci praviloma sami poravnati stroške. Bivanje upokojenca v domu za starejše torej ne vpliva na pridobitev kot tudi ne na izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v četrtek, 14. aprila, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
