DD APRIL

Druženje | apr. '16

 SEVNICA

Med več kot petsto slovenskimi društvi upokojencev je Društvo upokojencev Sevnica prvo praznovalo 70. obletnico delovanja. »To je bil čas, ko je v Sloveniji nastalo prvih devet društev upokojencev in so bile potrebe in želje upokojencev drugačne kot danes,« je na slovesnosti dejal podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. Sevniškemu društvu upokojencev, ki ima 1100 članov, je podelil veliko plaketo ZDUS, predsednici društva Marijani Kralj pa še plaketo za zasluge pri vodenju društva. Ob visokem jubileju je izšel tudi zbornik Naših 70 let, v katerem so opisane pestre dejavnosti društva, med katerimi ima prednost projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma. Da delo v društvu teče nemoteno in dobro, so zaslužni ljudje, ki delajo v njem. Na slovesnosti so plakete ZDUS za zasluge prejeli Cvetka Biderman, Elizabeta Ernestl, Franc Ernestl, Rudi Mlakar in Milena Žnidarič, malo plaketo pa Otilija Kus.

Zbrane na slovesnem srečanju, ki so ga popestrili mažoretke društva Trg Sevnica, folklorna skupina Spomin DU Sevnica ter baritonist Jure Klenovšek in citrarka Anja Derstvenšek, so nagovorili tudi predsednik Pokrajinske zveze društva upokojencev Posavje Jožef Žnidarič, direktorica hotela Delfin Izola Nina Golob ter župan Srečko Ocvirk, ki je društvu podelil listino sevniške občine. (Besedilo in fotografija: Nada Černič Cvetanovski)

KROPA

Člani DU Kropa so na občnem zboru obravnavali delovno in finančno poročilo za preteklo leto. Sprejeli so tudi bogat delovni načrt za letos. V društvu, v katerega so vključeni upokojenci iz KS Kropa, Dobrava, Mišače in Jamnik, je 254 članov. V domovih starejših (v Radovljici, Petrovem Brdu, Kranjski Gori in Tržiču) prebiva 10 članov, ki jih vsako leto obiščejo prostovoljke projekta Starejši za starejše. Na zboru je predsednica društva Metka Petrač podelila priznanje Minki Bešter, dolgoletni tajnici, ki poleg drugega skrbi tudi za drobne pozornosti ob jubilejih članov.

(Besedilo in fotografija: Metka Petrač)

CERKLJE NA GORENJSKEM

Člani Društva upokojencev Cerklje na Gorenjskem so na občnem zboru pregledali delo za preteklo leto ter sprejeli nov statut društva in delovni program za letošnje leto. Članice sekcije ročnih del so pripravile razstavo svojih izdelkov.

Društvo letos praznuje 65. obletnico, ki jo bodo počastili julija na Prazniku cerkljanskih upokojencev. Poleg športno-rekreativne dejavnosti, izletov, letovanj, kulturnih dejavnosti in srečanj vsako leto organizirajo tudi kulturno-zabavno prireditev v sodelovanju s sosednjimi društvi »Mi se mamo fletno«, članice sekcije ročnih del pa se udeležujejo razstav. Tekmovanj na različnih nivojih se udeležujejo člani balinarske, kolesarske, namiznoteniške in smučarske sekcije, ki dosegajo lepe uspehe. Že šesto leto deluje tudi program Starejši za starejše, v okviru katerega se vsak ponedeljek srečuje skupina starejših in invalidnih oseb. (Besedilo in fotografija: Lojzka Škerjanec)

PETROVČE

Člani DU Petrovče so na občnem zboru razpravljali o uresničitvi nalog po vseh desetih sekcijah in sprejeli delovni program za tekoče leto. Udeleženci so s svojimi podpisi podprli manifest za podporo za ohranitev javnega zdravstva, ki ga priporoča ZDUS. Podprli so tudi predlog za podelitev priznanja za dolgoletno vodenje zimske rekreacije Slavici Zdolšek.

Ob prazniku žena pa so pripravili tudi izlet. Med drugim so si ogledali muzej skladateljev Ipavcev v Šentjurju in se potem veselo družili v Dramljah. (Besedilo in fotografija: Tone Zdolšek)

BOVEC

V Bovcu ne manjka kulturno-družabnega, ali še bolje, »društvenega« življenja. Predstavniki društev težijo k temu, da bi si pri izvedbi dogodkov vse generacije čim pogosteje podajale roke. Upokojenci se redno vključujejo v dogajanje v svojem kraju in tako tudi sebi polepšajo življenje. So člani pevskih zborov, igralskih skupin, slikarske in zgodovinske sekcije, literarnega kluba, planinskega društva, društva Od ovce do izdelka. Ustvarjajo zase in krajane, izdelke tudi razstavljajo ter organizirajo ali izvajajo predavanja. Prostovoljstvo na Bovškem zajema lepo število občanov, tudi starejših. Dejavni so pri Rdečem križu, Karitas in projektu Starejši za starejše. Prav tako organizirajo in obiskujejo različne delavnice, učijo se računalništvo, angleščino, italijanščino in zadnje tedne španščino. Zadnja novost je program Aktivna starost – sožitje generacij, ki ga uresničujejo CSD Tolmin ter občina in DU Bovec. Na fotografiji je utrinek z lanskoletnega izleta v Gorenji Trebuši.

(Besedilo in fotografija: Ruža Srdoč)

RAZKRIŽJE

Na začetku marca so na Razkrižju pripravili prvo srečanje občanov v okviru Kluba 65+. Namenjen je starejšim ljudem, njihovim svojcem in prijateljem z namenom ponuditi informacije, podporo, pomoč, druženje in dejavnosti za kakovostno staranje v njihovem domačem okolju. Srečanja kluba v krajevni knjižnici naj bi bila prvo sredo v mesecu. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

IZOLA

Osem udeleženk iz različnih krajev se je preizkusilo v vezenju in izdelavi motivov v različnih tehnikah na sedemdnevni delavnici, ki jo je pripravila Zveza delovnih invalidov Slovenije v Izoli. Delavnico je vodila Tomislava Lutar Delost. Ob koncu delavnice so pripravile razstavo svojih del. (Besedilo in fotografija: Marija Golob)

LIMBUŠ-PEKRE

V okviru Društva upokojencev Limbuš-Pekre že deset let deluje skupina Starejši za starejše pod vodstvom koordinatorke Anke Onič. Na območju Limbuša, Peker in Laznice trinajst prostovoljk in dva prostovoljca obiskujejo starejše in bolne krajane pri njih doma in v domovih za ostarele, vodijo skupine za samopomoč, pri reševanju problemov na terenu se povezujejo s patronažno službo, centrom za socialno delo, s pristojnimi službami KS Limbuš in drugimi.

 (Besedilo in fotografija: Franjo Šauperl)

ILIRSKA BISTRICA

Sedeminštiridesete revije Primorska poje se v tem letu udeležuje več kot dvesto zborov in skupin s štiri tisoč pevci in pevkami, ki nastopajo na odrih od Trente do Portoroža, od Trbiža do Milj. Na pevskem srečanju v Braniku je pelo sedem zborov in skupin, med njimi tudi MePZ Avgust Šuligoj DU Ilirska Bistrica pod vodstvom Anamarije Surina. Vsi so navdušili tako po kakovosti izbranega programa, ubranosti in ne nazadnje po številčnosti. (Besedilo  in fotografija: A. S.)

KAMNIK

V kamniškem društvu upokojencev ob petkih pripravljajo zabavne popoldneve v klubu Pri Marjanci. Ob dnevu žena so pripravili pisan program, v katerem so med drugim nastopili: mešani pevski zbor pod vodstvom Kale Urh (maja bo z jubilejnim koncertom praznoval že dvajsetletnico uspešnega delovanja), recitatorja Erna Pahor in Tone Iskra ter ljudske pevke Predice, ki jih vodi Angelca Jagodic. Posebno navdušenje udeležencev so požele članice dramske skupine Cvetke Marjetke, ki jo vodi Marjetka Friedel. Vinko Polak, predsednik DU Kamnik, se je udeleženkam zahvalil za njihov prispevek k delovanju društva in jim čestital ob dnevu žena. (Besedilo in fotografija: Franc Svetelj)

ZREČE

DU Zreče je letos pripravil malo drugačno praznovanje dneva žena kot običajno. Upokojenke so skupaj s svojimi »mučeniki« povabile na koncert Staneta Vidmarja. Zbirali so tudi prostovoljne prispevke, s katerimi bodo v programu Starejši za starejše nekaterim starejšim, ki si tega sami ne morejo privoščiti, omogočili bivanje v Izoli. (Besedilo: Jože Jurc)

VELIKA POLANA

Društvo upokojencev Velika Polana povezuje upokojence iz vasi Velika Polana, Mala Polana in Hotiza. Tudi letos so pripravili sprejem za člane, ki praznujejo okrogle obletnice porok. Udeležili so se ga: zlatoporočenci Marija in Jožef Vuk, Rozina in Anton Zadravec, Rozina in Ignac Jaklin, Marija in Jožef Vugrinec ter bisernoporočenca Elizabeta in Jožef Tivadar. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

NOVO MESTO

Pri novomeškem društvu upokojencev so med najdejavnejšimi športniki njihovi kegljači. Kegljaška sekcija šteje okrog 20 članov (moških in žensk), ki vsako petkovo popoldne redno trenirajo na kegljišču Portoval. Dobre rezultate dosegajo na delavskih športnih igrah in tudi na igrah Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Žensko ekipo vodi Majda Goljuf, moško pa Ivan Štangelj. Nekaj članov je že dolgoletnih zanesenjakov, vsako leto pa se jim pridružijo tudi novi. Ponosni so na dosežene rezultate in na to, da se dobro razumejo in so kot velika družina, ki uživa na skupnih druženjih. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)

PRAZNOVALI SO

Franc Madjar dopolnil 101. leto življenja

Franc Madjar, najstarejši občan mestne občine Murska Sobota, je na začetku februarja praznoval 101. leto življenja. Rodil se je v Noršincih, leta 1929 pa je prišel v Mursko Soboto, kjer se je kot vajenec pri Benku izučil za odličnega krojača in leta 1932 odprl majhno krojaško delavnico na Lendavski ulici. Kasneje je do upokojitve delal v tovarni Mura. Starost preživlja med domačimi, saj v skupnem gospodinjstvu v sožitju živijo štiri generacije. Še vedno ga zanima, kaj se dogaja na političnem in gospodarskem področju.

(Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

Prvih 100 let gospe Metke Fink

V Željnah pri Kočevju je slavila vsa vas, kajti njihova sovaščanka Metka Fink je 6. marca praznovala častitljivih 100 let. Ta čila gospa je tudi dolgoletna članica kočevskega društva upokojencev, zato ji je poleg župana Občine Kočevje in poslanke DZ za Kočevsko čestitala tudi predsednica društva in ji izročila lepo darilo.

Slavljenka se je rodila na kmetiji kot osmi otrok v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Zelo mlada se je odpravila služit v belo Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža. Ustvarila sta si družino, rodil se jima je sin. Po vojni je delala v Rudniku rjavega premoga Kočevje, tudi v jami. Zato ji pravijo, da je še edina živeča knapovka na Kočevskem. Pove, da še danes pogreša svojega moža, ki so ga tik pred koncem 2. sv. vojne ubili Nemci. Se pa rada poveseli s svojimi vnuki, pravnuki in prapravnuki, snahi Valeriji pa je hvaležna za vso skrb. (Besedilo: Ana Kosten, fotografija: Leon Behin)

Devetdeset let Marije Furman

V Lešju pri Majšperku je 18. februarja praznovala 90. rojstni dan Marija Furman, članica DU Majšperk. Petje, zabava in ples so ji v življenju, ki ni bilo vedno rožnato, vlivali moč in jo napolnjevali z novo energijo. Ob vsaki priložnosti je bila prva, a tudi zadnja na plesišču.

Mož je delal v tujini, in Marija je morala poprijeti za vsa moška in ženska opravila pri hiši in skrbeti za šest otrok. Vseskozi je bila močna in iznajdljiva. V Tovarni volnenih izdelkov Majšperk si je prislužila pokojnino. Prijatelji so ji ob praznovanju zaželeli, da bi težke dneve premagovala tako dobro, kot jih je že nekoč … (Besedilo in fotografija: Mira Trifunac)

Veronika Barl – devetdesetletnica

Januarja je 90 let praznovala Veronika Barl iz Legna. Članica Društva upokojencev Šmartno pri Slovenj Gradcu je že trideset let, za kar so ji podelili spominsko listino. Predstavnice društva, ki so jo obiskale ob jubileju, so bile vesele, da je tako čila in zdrava. Povabila jih bo tudi na svojo stoletnico. 

(Besedilo in fotografija: Mojca Zdovc)

»Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali«

V šoštanjski vili Mayer je postavljena razstava o pletarju Ivanu Verdniku, že desetletje pokojnem domačinu. Razstavo je pripravila Špela Poles, strokovna sodelavka Občine Šoštanj in vodja muzejske ter narodopisne dejavnosti, v sodelovanju z Verdnikovo družino. Od lanskega septembra do sredine letošnjega januarja so razstavne predmete zbirale vse Verdnikove hčerke: Jožica, Zofija, Majda, Mihaela in Anka, njihova mama Nežka ter nekateri drugi. Na ogled so postavili kar 150 izjemno ohranjenih ter nekaj restavriranih izdelkov iz vrbovih šib. Ob tem so pripravili še katalog njegovih del z naslovom »Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali«, v režiji Jake Šuligoja pa so posneli dokumentarni film o pletarjevem mojstrstvu.

Verdnik se je rodil leta 1928 v Celju, vrbopletarstva se je naučil pri mojstru Francu Grenku, leta 1952 je opravil pomočniški izpit pri obrtniku Prahu. Ob zaposlitvi v kovinarski dejavnosti v šoštanjski termoelektrarni je lahko dobil dodatno »popoldansko« obrt za pletarstvo. On, žena ter njunih pet hčera so bili izjemno dejavni tako v Šoštanju kot širše v Šaleški dolini. Žena Nežka je bila tudi sama prava mojstrica pletenja iz vrbovih šib. Nostalgično je pripovedovala doživljaje iz njunega skupnega življenja: »On je živel za tri stvari: za 'šiht' (v termoelektrarni), družino in za te koše in košare.«

Etnolog Janez Bogataj, ki je Verdniku leta 1992 kot predsednik mednarodne žirije podelil priznanje in naziv mojster domače obrti, je na odprtju med drugim povedal: »Ta nesnovna kulturna dediščina je prava inovativnost, zato bi ji morali dajati posebno mesto med 52 rokodelskimi panogami, registriranimi v Sloveniji. Si predstavljate, kako bi bilo, če bi ta znanja lahko tudi prihodnji šoštanjski pletarji prevzemali neposredno od mojstra?«

Verdnikovi izdelki bodo razstavljeni do sredine letošnjega leta, v vili Mayer pa so na ogled še stalna zbirka kiparja Ivana Napotnika, domoznanska razstava zbiratelja Zvoneta A. Čebula ter hortikulturna zbirka šoštanjskega vrtnarja Alojza Kojca.

Besedilo in fotografija: Jože Miklavc

Rokodelci širijo znanje

Med upokojenci je veliko rokodelcev, ki si še želijo ustvarjati ter koristno uporabiti svoje znanje, pridobljene spretnosti pa bi z veseljem prenesli na mlajši rod. Predstavljamo odlično izkušnjo iz jeseniškega društva upokojencev, kot jo je zapisal Stane Arh, podpredsednik društva.

»V DU Jesenice smo projekt začeli z namenom, da imajo tudi moški upokojenci svoja 'ročna dela' in da zadovoljijo želje po ustvarjanju in medsebojnem sodelovanju. Med upokojenci je veliko odličnih bivših rokodelskih specialistov, in je škoda, da bi zaradi upokojitve pozabili na pridobljeno znanje. To še posebej velja za Jesenice, ker je železarna vedno potrebovala odlične strokovnjake.

V okviru projekta Verižni eksperiment smo naredili prvi člen – plavž (podrobneje si ga oglejte na spletni strani: www.verizni.si/). Z njim smo predstavili vse značilnosti Jesenic: rudnik, delo v železarni, hokej. Izdelava posameznih delov je zahtevala veliko načrtovanja in spretnosti ter različno rokodelsko znanje. Potreben material in orodje smo prinesli iz domačih delavnic, ker za to dejavnost ni bilo denarja. Upokojeni 'rokodelci' smo namreč čisti prostovoljci, celo potne stroške krijemo sami.

Ponosno smo svoj člen predstavili na državni prireditvi Verižni eksperiment 2013 v Ljubljani med samimi mladimi. Bil je nekaj posebnega, z vsebino, natančno narejen, zanesljiv in lep na pogled. Bil je tudi prvi člen, pri katerem je ista kroglica sprožila vsa dogajanja od začetka do konca in nadaljevala pot k naslednjemu členu. Strokovna komisija nam je zato podelila prvo nagrado.

Spoznali smo, da je Verižni eksperiment odlična priložnost za medgeneracijsko sodelovanje. Že med izdelavo plavža smo začeli vabiti k sodelovanju mladino. Nekaj šolarjev je tudi prišlo v dom društva upokojencev, a smo hitro ugotovili, da pogoji za delo niso dobri. Našli smo boljšo rešitev: upokojeni 'rokodelci' so postali mentorji pri krožku verižni eksperiment. Naloga 'rokodelcev' je, da usmerjajo ideje otrok v realne možnosti, skrbijo za sistematičen pristop k izdelavi, jih naučijo narisati pravilno skico in ročnih spretnosti ter izdelajo dele, ki so za učence preveč tehnično zahtevni.

Medgeneracijsko sodelovanje je v šolah obrodilo dobre rezultate, saj se je zanimanje za tehniške poklice povečalo. Nekatere šole so dodatno opremile tehnične delavnice za potrebe Verižnega eksperimenta. Društvo upokojencev Jesenice je do zdaj sodelovalo z osnovnima šolama Toneta Čufarja in Koroška Bela, z jeseniško gimnazijo in osnovno šolo Prežihovega Voranca, ki je na osnovi medsebojnega sodelovanja že dvakrat zaporedoma prejela prvo nagrado strokovne komisije: 2014 in 2015. Zato so letos organizatorji prireditve Verižni eksperiment, ki bo 28. maja 2016 v Kolpernu na Jesenicah.

Projekt pomaga širiti tehniško kulturo, z njim upokojenci opravljamo družbenokoristno delo, hkrati pa ga delamo sebi v veselje. Svoje izkušnje želimo deliti tudi z drugimi društvi upokojencev in jih vsaj nekaj pridobiti za projekt Verižni eksperiment. Mi smo jim pripravljeni pomagati v okviru svojih možnosti.«

Stane Arh, fotografija: arhiv DU Jesenice

Anita Žmahar