Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dušan Bavec

Dobro je vedeti | apr. '16

ODPOVED POGODBE IN ODPRAVNINA

Bralec pravi, da bo v kratkem nekaj sodelavcev postalo tehnološki presežek. Zanima ga, katere pravice imajo iz tega naslova, predvsem kolikšna sta odpravnina in odpovedni rok.

Zaradi splošnosti vprašanja, ki se nanaša na različna dejanska stanja zaposlenih glede trajanja zaposlitve pri tem zadnjem delodajalcu, je seveda mogoč le splošen odgovor. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora seveda najprej pri delodajalcu sploh obstajati realen in utemeljen vsebinski poslovni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in ga 89. člen Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 opredeljuje kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Vsekakor je treba še pred podajo odpovedi nujno preveriti, ali delavec morda spada med varovane kategorije pred odpovedjo.

ZDR-1 določa, da v takšnem primeru odpovedni roki trajajo: do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni. Nad dvema letoma zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Nad 25 leti zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni. 

Kot relevantna doba zaposlitve pri delodajalcu se šteje tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih, kar smiselno enako velja tudi pri odmeri odpravnine. Skupna delovna doba pri tem ne igra nikakršne vloge. S tem v zvezi je dobro vedeti, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka, pri čemer mora biti tak dogovor nujno v pisni obliki.

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov, je dolžan delavcu izplačati odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in nikakor ne v zadnjih treh mesecih zaposlitve, kot se marsikdaj zmotno predvideva.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot eno leto in do 10 let,
• 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen od 10 do 20 let,
• 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot 20 let. 

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika take osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Izplačati jo je treba ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete ga lahko v sredo, 13. aprila, med 16. in 18. uro na številko 01 530 78 53.