Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '16

DEDOVANJE PARTNERIČINEGA OTROKA

Bralec živi v zakonski zvezi s partnerico, ki ima otroka iz prvega zakona, skupaj pa imata še dva otroka. Bralec je dobil od svojih staršev v dar hišo. Zanima ga, ali lahko partneričin otrok deduje del te hiše.

Partneričin otrok po njem praviloma ne deduje. Dedič bi lahko postal le, če bi tako bralec določil v svoji oporoki. Dediči so namreč v prvi vrsti krvni otroci, posvojenci in zakonec ali zunajzakonski partner.

Partneričin otrok bi lahko dedoval delež na tej hiši, če bi bralec umrl pred partnerico in bi ta skupaj s skupnimi otroki po njem dedovala del hiše. Po smrti partnerice bodo namreč praviloma dediči vsi njeni otroci, torej tudi otrok iz prvega zakona.

PRENOS DEDNEGA DELEŽA

Bralka bo dedovala skupaj z več dediči, tako da bo eden izmed njih dobil le 1/40 deleža na nepremičnini. Bralko zanima, ali je mogoče takšno drobljenje preprečiti tako, da je ta dedič izločen iz dedovanja in mu je plačana vrednost njegovega deleža.

Dediča praviloma ni mogoče izločiti iz dedovanja, lahko pa se dediči med seboj dogovorijo, da posameznik svoj delež odplačno ali neodplačno prenese na drugega dediča. 

Če do dogovora ne pride, sodišče v okviru zapuščinskega postopka razdeli stvari po idealnih deležih, ne glede na to, kako majhni so in kaj dejansko predstavljajo v naravi. Kasneje je mogoče začeti postopek za razdelitev solastnine. V tem drugem postopku sodišče odloči o tem, ali bo nepremičnina razdeljena med solastnike ali pa prodana na dražbi. Sodišče nepremičnino fizično razdeli, če je mogoče v naravi določiti funkcionalno zaokrožene dele, ki jih dobi posamezni solastnik v skladu s svojim solastniškim deležem. Če to ni mogoče, sodišče nepremičnino proda na dražbi in kupnino razdeli med solastnike.

DARILO IN DEDOVANJE

Bralkina sestra je pred več kot desetimi leti dobila v dar od očeta nepremičnino. Kasneje je z očetom sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju in si v zameno za skrb izgovorila drugo nepremičnino. Bralko zanima, kako se pri dedovanju upošteva to, kar je že dobila.

Nepremičnina, ki jo je sestra dobila v zameno za skrb za očeta, to je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, praviloma ni upoštevana pri dedovanju. Pogoj, da ni upoštevana, je, da je dejansko dalj časa preživljala očeta, tako da je vrednost njenega prispevka k preživljanju očeta približno enaka vrednosti nepremičnine. Če to ni tako, se lahko tudi takšna pogodba šteje za darilo.

Nepremičnina, ki jo je sestra dobila za darilo, je pri dedovanju lahko upoštevana na zahtevo katerega koli dediča. Če bo zahteva dana, bo sodišče k zapuščini prištelo vrednost podarjene nepremičnine, in sicer po stanju, v katerem je bila na dan, ko je bilo darilo dano, in po vrednosti, ki bi jo imela nepremičnina danes, če bi bila v nespremenjenem stanju. Če bi bilo ugotovljeno, da je zaradi darila poseženo v nujni delež drugih dedičev, bo sodišče zmanjšalo dano darilo do te mere, da bo zagotovljen nujni delež.

ODŠKODNINA ZA ZEMLJIŠČE

Bralka ima travnik, prek katerega namerava občina zgraditi kanalizacijo, njej pa so ponudili odškodnino. Bralka se z odškodnino ne strinja in želi, da ji občina plača zemljišče kot stavbno zemljišče ali pa ji zastonj priklopi kanalizacijo.

Vrednost zemljišča, ki je predmet odkupa za gradnjo javnih objektov (ceste, šole ...) ali za ustanovitev služnosti, je določena s cenitvijo. Cenitev izdela sodni cenilec, vrednotenje pa izhaja iz stanja nepremičnine, ki je obstajalo pred spremembami prostorskih aktov, na podlagi katerih bodo gradili javni objekt. Za cenitev je tako pomembno, ali je bilo to zemljišče predhodno namenjeno za gradnjo ali ne oziroma za kakšno vrsto gradnje je bilo namenjeno.

Občina je na cenitev vezana. Če bralka na predlagani sporazum ne bo pristala, lahko občina izvede razlastitev nepremičnine. O tem odloči upravna enota, o odškodnini pa nato sodišče. Bralka uporabe zemljišča ne more pogojevati z brezplačnim priklopom na kanalizacijo, mogoče pa se je dogovoriti, da se odškodnina za uporabo bralkinega zemljišča pobota s stroškom priključitve na kanalizacijo, če je občina hkrati tudi tista, ki izvaja priključevanje. Če je med enim in drugim zneskom razlika, je po pobotu preostanek plačan v korist tistega, ki ima pri tem pobotu presežek.

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 12. in 19. aprila, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media