Boj za vodo

apr. '16

Pravijo, da se naš planet vrti vse hitreje. Nekaj bo že na tem, saj se tudi spreminja vse hitreje. Z globalizacijo pa postaja tudi manjši, razlike v prehranjevanju, oblačenju in tudi nekaterih drugih navadah se zmanjšujejo. S sodobnim transportom in komunikacijami so se zmanjšale tudi razdalje. Še najbolj zaprte so tradicionalistične družbe, kjer ima še vedno močno vlogo vera. Zadnji pritisk beguncev na Evropo je posledica trka več različnih interesov – od političnih, ekonomskih do verskih. Nedolžni ljudje so dvakrat žrtve, pregnali so jih z domov, ker niso pravi muslimani, v Evropi jih ne marajo, ker so muslimani. Zadnji teroristični napadi v Bruslju in konec leta v Parizu so strah pred njimi med nekaterimi Evropejci še povečali. Toda teroristični napadi se niso zgodili zaradi beguncev, ampak so se begunci zgodili zaradi tovrstnih napadov. Evropa je pluralna družba, kjer imajo veliko vlogo tudi ateisti, vsem pa so skupne občečloveške vrednote. In teroristični napadi so ravno proti tem, kar onemogoča religijo, to je ločenost cerkve od države. 

Sociolog dr. Marjan Smrke pravi, da globalizacija prinaša dve anomaliji: staranje prebivalstva v zahodnem svetu in presežek mladega prebivalstva v nerazvitem svetu, kjer se je zmanjšala smrtnost, rodnost pa je ostala na visoki ravni, kar 40 odstotkov prebivalstva je tam starega do 30 let. Demografske rasti prebivalstva se ne da ustaviti in pritisk teh ljudi na razviti svet bo vse večji. Smrke pravi, da je strah do drugačnosti naraven, več ko vemo o drugih, manj je strahu. 

Za svet, ki postaja vse manjši in mu grozi prenaseljenost, bo v naslednjih desetletjih najpomembnejša dobrina voda. V zadnjih 100 letih se je njena uporaba povečala za šestkrat, zaradi porasta prebivalstva pa se bo še povečala, voda bo postala pomembnejša od nafte. Vse več ljudi se zaveda, da je treba vodo zaščititi, zato iniciative po Evropi zahtevajo, da je neodtujljiva pravica do vode zapisana v ustavi in preprečena njena privatizacija. To je prva evropska državljanska pobuda, ki ima velik pomen za vse ljudi. Čeprav je v Evropi dovolj vode, je brez nje še vedno precej ljudi.

Ob tem pa bi morali pomisliti tudi, kako ravnamo z njo. Kolikokrat jo po nepotrebnem zlijemo stran, čeprav bi jo lahko uporabili še za kaj drugega. Sveta ne moremo spremeniti, k skrbnemu ravnanju z vodo pa lahko prispeva prav vsak med nami.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media