Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DRUŽINSKI POMOČNIK IN IZPLAČEVANJE DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Bralka A. K. iz Prekmurja navaja, da je njen brat pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb v celoti odvisen od pomoči tuje osebe. Je uživalec invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, ki znaša 290 evrov. Razmišlja o vključitvi v obvezno zavarovanje kot družinski pomočnik, ker je zdaj prijavljena le v evidenci brezposelnih oseb. Zanima jo, kakšni so pogoji ter postopek in ali se bodo njenemu bratu pokojninski prejemki znižali.
Institut družinskega pomočnika je namenjen invalidnim osebam, ki se lahko namesto institucionalnega varstva pod določenimi pogoji odločijo za družinskega pomočnika, da mu pomaga v domačem okolju. Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba, za katero je pred uveljavljanjem te pravice skrbel eden izmed staršev, ki je prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, ali invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno ali telesno prizadetih oseb. Poleg tega ima pravico do izbire tudi oseba, za katero komisija, pristojna za podajo takšnega mnenja, ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo, invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa poda mnenje o pravici do izbire družinskega pomočnika.
Zakon o socialnem varstvu tudi določa, kdo je lahko družinski pomočnik. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma je eden izmed družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama …). Pomembno je tudi, da je družinski pomočnik le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali zapustila trg delovne sile. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.
Center z odločbo odloči, kdo bo invalidni osebi pomagal kot družinski pomočnik kot tudi o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki v letu 2016 znaša bruto 734,15 evra in ga plačuje pristojna občina, v kateri ima invalidna oseba stalno prebivališče. Občina glede na plačilno sposobnost invalidne osebe in njenih zavezancev za preživljanje v celoti ali delno financira pravico do izbire družinskega pomočnika, vendar je del sredstev zagotovljen tudi iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga zavod na podlagi izjave invalidne osebe nakazuje občini. V tem času pravica do dodatka za pomoč in postrežbo miruje in po prenehanju pravice do izbire družinskega pomočnika se začne dodatek na podlagi izdane odločbe ponovno nakazovati invalidni osebi.
DATUM IZPOLNITVE POGOJEV ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralka B. K. iz Ljubljane navaja, da se ne strinja z izračunom datuma izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Pogoj pokojninske dobe 39 let in 4 mesece bo namreč izpolnjen že konec maja letos, ne bo pa še izpolnjen pogoj starosti, ker ji je zavod znižal zahtevano starost 59 let le zaradi zaposlitve pred 18. letom starosti, ne pa tudi zaradi skrbi za dva otroka, in se bo lahko upokojila šele 30. 9. 2016.
Zakon natančno določa pogoje in primere znižanj starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vrstni red posameznih znižanj, spodnje meje starosti kot tudi znižanja v prehodnem obdobju.
V letu 2016 mora zavarovanka za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolniti pogoj 39 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa in pogoj starosti 59 let. Glede na to, da bralka uveljavlja pravico do starostne pokojnine v prehodnem obdobju, ko zakon še ne zahteva izpolnitve pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti, se ji starostna meja 59 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža le na eni podlagi, torej znižanje starosti zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti ali zaradi skrbi za dva otroka, odvisno od tega, kaj je za bralko ugodnejše. Bralki se je torej starostna meja znižala zaradi zaposlitve pred dopolnjenim 18. letom starosti za 1 leto 8 mesecev 16 dni, kar je zanjo ugodnejše od znižanja starosti za dva otroka za 1 leto in 4 mesece, zato je izračunan datum izpolnitve pogojev za starostno pokojnino pravilen. Če bi imela bralka 40 let pokojninske dobe brez dokupa, bi se starostna meja 60 let lahko znižala po obeh podlagah.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v četrtek, 12. maja, med 15.30 in 17.30 na tel. št.: 01 530 78 53.
