Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
ZAKONCA NA RAZLIČNIH NASLOVIH
Bralec se je pred leti drugič poročil. Z novo ženo nista prijavljena na istem naslovu, čeprav že desetletja živita skupaj. Bralca skrbi, ali bi bilo to lahko pomembno v primeru, da umre prej kot žena. Skrbi ga tudi, kako bo z dedovanjem, če bo žena prijavljena na drugem naslovu.
Formalni naslov, na katerem sta prijavljena zakonca, ni pomemben, saj je zakonska zveza močnejša od prijave bivališča. Dejstvo, da bralec že leta živi na drugem naslovu, kot pa je njegov uradni naslov, je problematično z drugih vidikov, glede vprašanj dedovanja in medsebojnih obveznosti zakoncev pa ne. Zakonca imata enake pravice glede dedovanja, ne glede na to, ali sta ali pa nista prijavljena na istem naslovu. Zakonci dedujejo enako, ne glede na to, kje imajo formalno prijavljeno bivališče. Celo več. Tudi v primeru, da bi bralec in njegova žena dejansko ne živela skupaj, bi bila upravičena dedovati drug po drugem, če bi zakonska zveza še trajala, ko bi eden izmed njiju umrl. Glede dedovanja je namreč pomembno samo to, ali sta osebi v zakonski zvezi ali ne, ni pa pomembno, ali dejansko živita skupaj oziroma sta prijavljeni na istem naslovu.
Ali osebi dejansko živita skupaj, je pomembno v primeru zunajzakonske zveze, saj se dejstvo, da par ne živi več skupaj, lahko šteje kot znamenje razpada zunajzakonske zveze, s tem pa tudi kot konec upravičenosti do dedovanja. V primeru zakonske zveze so stvari drugačne. Že sama zakonska zveza je zadosti za dedovanje, prav tako pa je že sama zakonska zveza zadosti, da imata drug do drugega tudi druge obveznosti, predvsem obveznosti preživljanja. Če namreč eden izmed zakoncev nima sredstev za preživljanje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ga je drugi zakonec dolžan preživljati. Ta dolžnost velja tudi v primeru, ko zakonca nista prijavljena na istem naslovu, ter tudi v primeru, ko dejansko ne živita skupaj.
Kot smo že omenili, je drugače v primeru zunajzakonske skupnosti. Zunajzakonski partner mora namreč v primeru smrti partnerja zatrjevati obstoj zunajzakonske skupnosti. Če pa drugi dediči oziroma vsaj potencialni dediči oporekajo obstoju zunajzakonske skupnosti, pa mora preživeli zunajzakonski partner dokazati, da je dejansko živel v zunajzakonski skupnosti z zapustnikom, kar včasih ni enostavno niti prijetno, saj na sodišču s pričami in drugimi dokazi raziskujejo zelo intimna vprašanja medsebojnega odnosa dveh oseb. Dejstvo, da bralec in njegova žena nista uradno prijavljena na istem naslovu, tako ne bo v ničemer vplivalo na dedovanje.
SERVIS
Bralka je pred časom v eni od trgovskih akcij kupila sokovnik. Sokovnik se je pokvaril, v servisu, ki je napisan na garancijskem listu, pa so odklonili popravilo, ker naj ne bi več delali s tem prodajalcem. Bralko to zelo jezi in se sprašuje, kaj lahko naredi.
Prodajalec tehničnega blaga je dolžan zagotoviti garancijo in popravila v garancijskem roku, četudi je neko tehnično blago prodajal le v enkratni akciji. Morebiten spor med prodajalcem in serviserjem ne vpliva na pravice kupca. Če je serviser popravilo odklonil, bi bilo smiselno, da bralka sokovnik nese v trgovino, kjer ga je kupila, in tam uveljavlja pravico do popravila. Prodajalec je nato dolžan sam poskrbeti za popravilo, če tega ne more ali noče zagotoviti, pa je dolžan zamenjati sokovnik z novim – delujočim ali pa vrniti kupnino. Če prodajalec ne bo prisluhnil bralkini zahtevi, se ta lahko obrne tudi na tržno inšpekcijo.
PLAČEVANJE STROŠKOV
Bralec je lastnik stanovanja, ki ga skoraj ne uporablja, ker se je že pred leti preselil v vikend. Kljub temu vsak mesec dobi položnico upravnika, ki mu obračunava stroške, kot da bi v stanovanju stalno stanoval. Bralec meni, da ni dolžan plačevati stroškov, ki jih ne povzroča, na primer odvoza smeti, čiščenja in podobnega.
Lastniki stanovanja so dolžni plačevati stroške v skladu s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe ali pa glede na pogodbo, ki so jo sklenili z upravnikom. V pogodbi je določeno, kateri stroški so obračunani po osebah in kateri glede na velikost posameznega stanovanja. Velikokrat je v pogodbah določeno, da se pri delitvi nekaterih stroškov vedno šteje, kot da je v stanovanju vsaj ena oseba. Sklepam, da je tudi v bralčevem primeru tako, seveda pa je smiselno, da bralec preveri, kaj je določeno v pogodbi. Pri tem velja dodati, da je del stroškov, na primer ogrevanja, skupne elektrike, upravljanja itn., vedno strošek etažnega lastnika, čeprav je stanovanje prazno in zaprto, ker so ti stroški dejansko nujni in potrebni za normalno delovanje stavbe.
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 10. in 17. maja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
