Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jun. '16

MOŽNOSTI UPOKOJITVE DELOVNEGA INVALIDA

Bralka A. L., od leta 2009 naprej invalidka III. kategorije, navaja, da se ji zdi zelo krivično, ker se bo po izračunu zavoda lahko upokojila šele spomladi 2020 pri starosti 59 let in 3 mesece ter z 41 leti in 6 meseci pokojninske dobe iz delovnega razmerja. Meni, da bi se morali invalidi starostno upokojiti še po prejšnjem zakonu, ki je imel milejše pogoje za starostno pokojnino, ali pa bi morali imeti možnost predčasne upokojitve.

Veljavni zakon za zavarovanko zaostruje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako glede starosti kot tudi pokojninske dobe ter uvaja pravico do predčasne pokojnine. Poleg tega razlikuje pokojninsko dobo brez dokupa od pokojninske dobe, kar ima za posledico izpolnitev pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino. To je bil tudi razlog, da zakon v prehodni določbi ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne zavarovance, invalide in prejemnike poklicne pokojnine, da lahko pod določenimi pogoji še naprej uveljavijo pravico do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, čeprav še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino.

Ena izmed teh kategorij so tudi zavarovanci s priznanim statusom delovnega invalida II. in III. kategorije invalidnosti na dan 31. 12. 2012, ki jim je na ta dan manjkalo do pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, če so bili na dan 31. 12. 2012 prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ti zavarovanci bodo lahko uveljavili pravico do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, če bodo do konca leta 2017 dopolnili manjkajočo starost in pokojninsko dobo. Nekoliko manj ugodno pa zakon ureja možnost uveljavitve pravice do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu za tiste delovne invalide, ki so na dan 31. 12. 2012 sicer imeli status delovnega invalida II. ali III. kategorije, vendar na ta dan niso bili prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje, saj so morali pogoje za starostno pokojnino izpolniti do konca leta 2015, torej v treh letih od veljavnosti zakona.

Bralka kljub ugotovljeni invalidnosti od leta 2009 in upoštevaje, da je bila na dan 31. 12. 2012 v delovnem razmerju, ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino po prejšnjem zakonu, saj do konca leta 2015 ni izpolnila pogojev pokojninske dobe 38 let kot tudi ne pogoja starosti.

Veljavni zakon ne ureja pravice do predčasne pokojnine na ta način, da bi to pravico nekatere kategorije zavarovancev lahko uveljavile pri nižji starosti in z manj pokojninske dobe, kot je zahtevana za starostno pokojnino. Uvedba predčasne pokojnine je posledica spremenjenega načina vrednotenja pokojninske dobe tudi na pokojninsko dobo brez dokupa. Zakon torej za delovne invalide, razen varstva pričakovanih pravic, ki jim pod določenimi pogoji omogoča še uveljavitev starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, nima ugodnejših pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.

ODMERNI ODSTOTEK ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralec E. K. navaja, da je letos prejel odločbo o priznanju starostne pokojnine. Zanima ga, zakaj mu je pokojnina odmerjena le v višini 57,25 odstotka, saj imajo njegovi bivši sodelavci, ki so pokojnino uveljavili še po prejšnjem zakonu, odmerni odstotek kar precej višji.

Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove ter dopolnjene pokojninske dobe, ki se odraža v višini odmernega odstotka. Veljavni zakon določa le najnižji mogoč odstotek za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe, ki za moškega znaša 26 odstotkov, nakar se vsako nadaljnje leto pokojninske dobe vrednoti 1,25 odstotka oziroma šest mesecev 0,63 odstotka, torej je starostna pokojnina za moškega s 40 leti pokojninske dobe odmerjena v višini 57,25 odstotka pokojninske osnove. To pa še ne pomeni, da imajo zavarovanci, ki so se starostno upokojili po veljavnem zakonu, zaradi nižjih odmernih odstotkov nižjo pokojnino. Nižji odmerni odstotki so posledica drugačnega in ugodnejšega načina določanja valorizacijskih količnikov, saj je tako izračunana pokojninska osnova neprimerno višja, kot če bi bila pokojninska osnova izračunana z valorizacijskimi količniki, določenimi do novega zakona. Če bi veljavni zakon ohranil prejšnje odmerne odstotke, bi imeli upokojenci, upokojeni po veljavnem zakonu, bistveno višje pokojnine v primerjavi z upokojenci, ki so se upokojili pred 1. 1. 2013. Odmerni odstotek 57,25 odstotka je ob uporabi novih valorizacijskih količnikov vrednostno enak prejšnjemu odmernemu odstotku – 78 odstotkov.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 16. junija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media