Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | jun. '16

SOLASTNIŠTVO POČITNIŠKE GARSONJERE

Bralka je solastnica garsonjere na morju. Drugi solastnik je svak, dejansko pa garsonjero največ uporabljajo njegovi otroci z družinami. Vsako leto se bralka odpove uporabi poleti, ker so otroci zelo radi na morju. Bralko to vse bolj moti, ker bi tudi sama rada šla kdaj poleti na morje. Ves čas plačuje tudi polovico stroškov, čeprav ni želela, da v garsonjero namestijo klimatsko napravo, ki porabi veliko elektrike.

Solastniki so upravičeni uporabljati stvar, ki je v solastnini, v skladu s svojimi solastniškimi deleži. V tem primeru je torej bralka upravičena uporabljati garsonjero do polovice, njen svak ali namesto njega kdo drug, ki ga določi svak, pa polovico. Zaradi enakosti pravic in enakovrednosti solastnikov to pomeni, da jo ima vsak solastnik pravico uporabljati polovico enakovrednega obdobja, na primer pol vsakega letnega časa. Če bi šla bralka rada poleti na morje, se temu ni dolžna odpovedati zaradi nečakov in njihovih otrok. Garsonjera je namreč do polovice njena, kar pomeni, da lahko enako kot svak, ki je drugi solastnik, na primer določi, da bo sama ali pa namesto nje nekdo drug uporabljal garsonjero v delu, ki ji pripada. Dejstvo, da so se svak, njegovi otroci in vnuki navadili, da uporabljajo garsonjero več, kot jim pripada, jim namreč ne daje več pravic, pač pa so lahko le hvaležni, da je bilo do zdaj tako.

Bralki tudi ni treba avtomatično plačevati polovice stroškov, ki nastajajo z garsonjero. Vsak je namreč dolžan plačati stroške, ki jih sam ustvari, po ključu solastniških deležev pa se razdelijo stroški, ki izvirajo iz same nepremičnine. To so na primer stroški vzdrževanja stavbe, rezervnega sklada, obnove stanovanja in podobno. Navadno so med takšnimi stroški tudi stroški priključkov, na primer priključnina za elektriko in podobno, torej stroški, ki bi nastali, četudi bi bila poraba enaka nič. Glede stroška porabe elektrike pa bi bilo pravilno in primerno, da bi vsak, ki uporablja garsonjero, napisal, kakšno je bilo stanje števca, ko je prišel, in kakšno, ko je odšel, tako da bi si stroške razdelili glede na dejansko porabo elektrike, ki jo je povzročil posamezen uporabnik. Bralka namreč zagotovo ni dolžna plačevati svojim nečakom hlajenja s klimatsko napravo in podobnih stroškov, ki jih ti povzročijo zaradi lastne porabe. Za napeljavo klimatske naprave pa bi nečaki tako ali tako morali pridobiti soglasje vseh solastnikov, torej tudi bralkino, in je ne bi smeli samovoljno namestiti, ne da bi prej vprašali za dovoljenje.

 

TRAVNIK ALI STAVBNO ZEMLJIŠČE?

Bralka ima travnik, prek katerega namerava občina zgraditi občinsko cesto. Ponudili so ji sklenitev pogodbe, po kateri bi dobila odškodnino v vrednosti kot za travnik. Bralka se s tem ne strinja in želi, da ji občina plača zemljišče kot stavbno zemljišče.

Vrednost zemljišča, ki je predmet odkupa za gradnjo javnih objektov (ceste, šole ipd.), je določena s cenitvijo. Cenitev izdela sodni cenilec, vrednotenje pa izhaja iz pravnega stanja nepremičnine, kot je bilo pred sprejetjem prostorskega akta, na podlagi katerega bodo gradili cesto. Če je bilo torej zemljišče prej kmetijsko ali če zdaj cesto gradijo po kmetijskih zemljiščih, kar je tudi dopustno, potem bralka z zahtevo, da ji je plačana odškodnina v višini, kot da bi šlo za stavbno zemljišče, ne bo uspešna.

Občina nepremičnine ne sme odkupiti po ceni, ki bi bila večja od ocenjene vrednosti, to je vrednosti, ki jo je ugotovil cenilec s cenitvijo. Cenilec pa je pri ocenjevanju dolžan upoštevati dejansko vrednost nepremičnine glede na njeno lego, stanje in druge elemente, ki jih ugotovi z neposrednim ogledom nepremičnine. Pri cenitvi pa upošteva tudi, po kolikšni ceni so bile v preteklosti prodane primerljive nepremičnine v okolici. Gre za dejansko prodajno ceno, in ne za ceno, ki jo prodajalci navajajo v oglasih. Geodetska uprava namreč zbira podatke o dejanskih prodajnih cenah, kot so bile navedene v kupoprodajnih pogodbah, in ti podatki so nato vir podatkov za pripravo cenitev.

Če bralka ne bo želela skleniti pogodbe, lahko občina predlaga razlastitev. O razlastitvi odloča upravna enota, zoper to pa je dopustna pritožba, o kateri odloči ministrstvo, in kasneje upravni spor. Odškodnino za zemljišče po koncu postopka določi sodišče na predlog bivšega lastnika. Postopki so precej dolgotrajni in se radi zavlečejo tudi na več let, kar navadno povzroči veliko slabe volje na obeh straneh, najbolj pa pri vseh tistih, ki bi cesto uporabljali, pa je zaradi zapleta ne morejo.

SVETOVALNI TELEFON 

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 7. in 14. junija, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media