Dodatek k prispevku o usklajevanju pokojnin
Že dolgo časa obstajajo tudi razmišljanja o tem, kako valorizirati pokojnine. Po mnenju nekaterih ni sprejemljivo, da se pokojnine v enakem odstotku valorizirajo ne glede na njihovo višino pokojnine, saj se življenjski stroški odražajo približno enako. To je po mnenju nekaterih filozofija »enakih želodcev«. Drugi pa opozarjajo, da tak pristop, da bi vsem upokojencem priznali del uskladitve v enaki višini, del pa v odstotku, ni sprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo rušenje temeljnih razmerij, ki so v sistemu obveznega zavarovanja vzpostavljena z jasnimi načeli.
Treba je upoštevati, da je element solidarnosti že zdaj močno zastopan v sistemu, in to ne le prek določitve najnižje in najvišje pokojninske osnove, o kateri smo obširno pisali v majski Vzajemnosti. Takšno sprejemanje razmišljanja nekaterih bi namreč pomenilo nepredvidljive posledice za sam sistem obveznega zavarovanja. Dejansko bi pomenilo posredno zanikanje daljše pokojninske dobe in posledično višjega odstotka za odmero pokojnine. Zato bo treba pri oblikovanju nove reforme vprašanju usklajevanja pokojnin posvetiti vso pozornost, da ne bi posegali v načela, na katerih ta sistem temelji. Pravica do pokojnine je namreč ekonomska kategorija, ne pa socialna, in temelji na plačanih prispevkih, njena višina pa tudi na pokojninski dobi. Ne gre tudi prezreti, da sta tako Zpiz-1 kot tudi zdaj Zpiz-2 opredelila posebne spodbude za daljšo zavarovančevo aktivnost. Torej potrebna bo resnično velika odgovornost za sprejetje pravične rešitve glede usklajevanja pokojnin.
