Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA POKOJNINE GLEDE NA DATUM UVELJAVITVE
Bralka A. K. navaja, da je 31. 8. 2015 uveljavila izplačilo 20-odstotnega dela starostne pokojnine z dopolnitvijo 39 let pokojninske dobe brez dokupa, pogoj starosti pa je imela izpolnjen že prej. Razmišlja, ali bi bilo boljše uveljaviti starostno pokojnino decembra 2016 zaradi ugodnejših odmernih odstotkov ali 1. 3. 2017, in bi se ji upoštevali še trije dodatni meseci za ugodnejše vrednotenje.
Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove ter dopolnjene pokojninske dobe, ki se odraža v višini odmernega odstotka. Za 15 let zavarovalne dobe je pokojnina odmerjena od pokojninske osnove v višini 26 odstotkov za moškega in 29 odstotkov za žensko, tako da se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe prišteje 1,25 odstotka oziroma za šest mesecev 0,65 odstotka. V prehodnem obdobju vse do leta 2022 je zakon za zavarovanke določil drugačno vrednotenje pokojninske dobe glede na uveljavitev pravice do pokojnine (od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016 – 1,41 odstotka oziroma za šest mesecev 0,71 odstotka; od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 – 1,38 odstotka oziroma za šest mesecev 0,69 odstotka; od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022 – 1,3 odstotka oziroma za šest mesecev 0,65 odstotka).
Če zavarovanec po izpolnitvi pogojev do starostne pokojnine, torej od dne, ko sta izpolnjena oba pogoja – starost in pokojninska doba, ostane še naprej vključen v obvezno zavarovanje, se mu vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene po 1. 1. 2013, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, vrednoti tako, da se trije meseci vrednotijo v višini 1 odstotka.
Bralkina starostna pokojnina bo za 40 let in 3 mesece pokojninske dobe brez dokupa odmerjena od pokojninske osnove v višini 67,84 odstotka (29 odstotkov za 15 let + 33,84 odstotka za 24 let + 5 odstotkov za ugodnejše vrednotenje 1 leta in 3 mesecev), če bo pravico do starostne pokojnine uveljavila v času od 1. 12. 2016 do 31. 12. 2016. Če bo bralka ostala v delovnem razmerju do konca februarja 2017 in tako dopolnila 40 let in 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, pa bi bila starostna pokojnina odmerjena od pokojninske osnove v višini 68,12 odstotka (29 odstotkov za 15 let + 33,12 odstotka za 24 let + 6 odstotkov za ugodnejše vrednotenje 1 leta in 6 mesecev). Iz navedenega prikaza izhaja, da bo njen skupni odmerni odstotek zaradi ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, torej za tri mesece več, ugodnejši kljub nižjemu vrednotenju posameznega leta pokojninske dobe, ki velja za pokojnine, uveljavljene po 1. 1. 2017. Poleg tega je treba opozoriti tudi na dejstvo, da na višino pokojnine poleg odmernega odstotka vpliva tudi podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove, saj bi se v primeru uveljavitve pravice do starostne pokojnine v letu 2017 upoštevalo 23-letno povprečje plač namesto 22-letnega povprečja za uveljavljeno pokojnino v letu 2016.
DELNA POKOJNINA IN OPRAVLJANJE SAMOSTOJNE DEJAVNOSTI
Bralka L. D. navaja, da septembra letos izpolni pogoje za starostno pokojnino. Ker opravlja samostojno dejavnost, bi uveljavila sorazmerni del starostne pokojnine. Zanima jo, ali obstaja možnost, da bi bila njena pokojnina tudi kasneje odmerjena od pokojninske osnove, ki bo podlaga za odmero pokojnine v letu 2016, ker je to zanjo ugodneje.
Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko. Delna pokojnina je odmerjena od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve 65 let poveča za 5 odstotkov.
Bralka se lahko odloči, v kolikšnem obsegu bo ostala v obveznem zavarovanju, omejitev je le, da ta ne sme znašati manj kot 2 uri dnevno oziroma 10 ur tedensko. Višina delne pokojnine, ki bo v njenem primeru odmerjena od starostne pokojnine, bo odvisna od obsega zavarovanja, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa.
Po prenehanju obveznega zavarovanja pa bo lahko namesto ponovne odmere starostne pokojnine uveljavila le izplačilo usklajenega zneska starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, ali odstotno povečanje starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine. V obeh primerih bo ostala pokojninska osnova nespremenjena oziroma bo starostna pokojnina odmerjena od pokojninske osnove, določene v letu 2016.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v četrtek, 14. julija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
