Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | jul. '16

DEDOVANJE PRANEČAKOV

Bralec je zadnjih deset let živel s partnerico, ki je pred kratkim umrla. Otrok nista imela, tudi partnerica jih ni imela od prej. Bila je edinka, tako da ima le nekaj mrzlih nečakov, ki si zelo prizadevajo, da bi dedovali po njej. Bralca pa moti, da se pred smrtjo zanjo niso zmenili in je zanjo sam skrbel, čeprav je bila zadnji dve leti dokaj dementna in v domu.

Mrzli nečaki ali pranečaki so le izjemoma dediči, in sicer če umrli nima svojih potomcev niti staršev ali bratov ali sester ali nečakov in tudi zakonca ali partnerja ne. Pranečaki namreč postanejo dediči tedaj, ko bi glede na sorodstvena razmerja dedovali stari starši zapustnika, ker pa teh ni, namesto njih dedujejo njihovi otroci oziroma otroci otrok. V slovenščini pravega izraza za tako oddaljeno sorodstvo niti nimamo, zato sem napisal, da gre za pranečake, se pravi vnuke in pravnuke starih staršev. Tako oddaljeno sorodstvo deduje, če ni drugih bližnjih sorodnikov, se pravi, če nima zapustnik niti svojih potomcev niti staršev, bratov, sester, pravih nečakov ali zakonca.

Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.

Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.

Če niste naročnik, se lahko naročite tu.


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media