Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jul. '16

DEDOVANJE PRANEČAKOV

Bralec je zadnjih deset let živel s partnerico, ki je pred kratkim umrla. Otrok nista imela, tudi partnerica jih ni imela od prej. Bila je edinka, tako da ima le nekaj mrzlih nečakov, ki si zelo prizadevajo, da bi dedovali po njej. Bralca pa moti, da se pred smrtjo zanjo niso zmenili in je zanjo sam skrbel, čeprav je bila zadnji dve leti dokaj dementna in v domu.

Mrzli nečaki ali pranečaki so le izjemoma dediči, in sicer če umrli nima svojih potomcev niti staršev ali bratov ali sester ali nečakov in tudi zakonca ali partnerja ne. Pranečaki namreč postanejo dediči tedaj, ko bi glede na sorodstvena razmerja dedovali stari starši zapustnika, ker pa teh ni, namesto njih dedujejo njihovi otroci oziroma otroci otrok. V slovenščini pravega izraza za tako oddaljeno sorodstvo niti nimamo, zato sem napisal, da gre za pranečake, se pravi vnuke in pravnuke starih staršev. Tako oddaljeno sorodstvo deduje, če ni drugih bližnjih sorodnikov, se pravi, če nima zapustnik niti svojih potomcev niti staršev, bratov, sester, pravih nečakov ali zakonca.

Partnerska zveza je glede dedovanja izenačena z zakonsko zvezo. Tako je bralec prvi dedič po svoji partnerici, in glede na to, da partnerica ni imela bližnjega sorodstva, tudi edini dedič, če dokaže, da sta dejansko bila partnerja. Dokazovanje partnerstva je včasih dokaj nehvaležno, ker je treba na sodišču s pričami in drugimi dokazi dokazati obstoj partnerske zveze. V tem pogledu bi bilo precej enostavnejše, če bi se prej poročila. Ker se nista, bo bralec moral dokazati, da sta bila partnerja in da sta ostala partnerja vse do njene smrti. Samo dejstvo, da je bila zadnji dve leti v domu in dokaj dementna, ni nepremagljiva ovira. Tudi če bi bila poročena, bi lahko prišlo do tega. Standard presoje je zato, ali bi kot zakonca imela kaj drugačen odnos in ali bi drugače skrbela drug za drugega ter drugače živela, kot sta zdaj, ko sta bila partnerja. Če je vse enako ali primerljivo, je partnerska zveza obstajala do njene smrti, tako pa je bralec tudi edini dedič po svoji partnerici.

Smiselno je, da bralec razmisli, koga bi lahko predlagal za pričo, ali ima kakšna pisma, ki dokazujejo njuno partnersko zvezo, morda kakšne fotografije skupnih trenutkov, ali je morda prispeval za njeno oskrbo v domu in podobno.

 

SIN IMA PRIJATELJA

Bralka se je znašla v veliki stiski, ker je sin napovedal, da se bo poročil s prijateljem. Sin je že poročen in ima otroke, a se je pred nekaj leti odselil k prijatelju, česar ne moreta sprejeti niti bralka niti njena snaha. Žena in otroci so po sinovem odhodu ostali v bralkini hiši in zdaj jo skrbi, da se bo morala posloviti od njih, če se bo sin res ločil ter se poročil s prijateljem.

Sin je tisti, ki se bo odločil, s kom bo živel in s kom bo poročen. Dejstvo, da bralka to težko sprejema, tega ne more spremeniti. V Sloveniji je bila pred nekaj meseci sprejeta sprememba sistema zvez med istospolnimi partnerji tako, da bo registrirane istospolne partnerske skupnosti zamenjala partnerska zveza. Partnerska zveza bo v vsem izenačena z zakonsko zvezo, razen glede posvojitve otrok in umetne oploditve. Partnerja partnerske zveze namreč ne moreta skupaj posvojiti otroka niti nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, kar v primeru, ki ga opisuje bralka, morda niti ni najbolj pereče, bolj bo verjetno aktualno, da partnerske zveze sin ne more skleniti, dokler ni njegova dosedanja zakonska zveza razvezana ali razveljavljena. Če bo sin res hotel uresničiti svojo napoved, da bo sklenil zvezo s svojim dolgoletnim prijateljem, bo moral prej doseči razvezo od svoje žene.

Razveza ima enake posledice ne glede na razlog, zaradi katerega je do nje prišlo, in ne glede na to, ali bi se sin nato poročil z drugo žensko ali pa bo sklenil partnersko zvezo s svojim partnerjem. Z razvezo preneha razmerje med zakoncema, še vedno pa bo bralkin sin ostal oče svojih otrok, se pravi bralkinih vnukov, njihova mati, se pravi sedanja snaha, pa bo še naprej njihova mati. Ker je bralka lastnica hiše, v kateri živijo snaha in otroci, je ona tista, ki bo odločala, ali naj tako ostane ali ne. Snaha namreč samo zato, ker bo postala tudi formalno bivša snaha, ne bo izgubila nobenih upravičenj glede bivanja v hiši, prav tako jih ne bodo izgubili niti vnuki. Njihovo bivanje pa bo stvar dogovora med našo bralko in njimi. Vnuki bodo še vedno ostali bralkini vnuki in tudi njeni dediči, kar morda pomeni, da bodo nekoč po njej podedovali hišo, v kateri zdaj živijo.

 Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 23. in 30. avgusta, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media