Žrtve pohlepa
Kdo so sodobni sužnji?
Goran Lukić, sociolog in delavski aktivist, Ljubljana: »Novim oblikam izkoriščanja so pri nas izpostavljeni vsi delavci, migranti se jim le še težje uprejo. Izkoriščanje delavcev se v Sloveniji ne širi le v zasebnem sektorju, ki mu je neredko edini cilj nebrzdan profit, temveč tudi v javnem, kjer se suženjsko delo uvaja prek zunanjega pogodbenega dela, saj so nižje cene, ki jih ponujajo zunanji izvajalci, utemeljene na brezsramnem izkoriščanju delavcev. Pot do ukinitve sodobnega suženjskega dela bo dolga in naporna.«
Mimi Vesel, upokojena poslovna sekretarka, Radovljica: »Zelo me žalosti, da izkoriščajo mlade ljudi. Tehnologija naj bi omogočala lažje delo, in ne razumem, zakaj morajo mladi zdaj delati več. Pogosta praksa je, da delodajalci zaposlijo brezposelne prek zavoda za zaposlovanje in jih menjavajo vsake tri mesece, delavcu ne izplačajo plače, prispevke pa krije država. Menim, da bi morala država, ki ima pregled nad tem, takim delodajalcem preprečiti goljufanje.
Jelka Ovaska, pisateljica in prevajalka, Ljubljana: »Sodobni sužnji so sramota za delodajalce, ki ne poznajo osnov etike in morale, sramota za slovenske politike, ki še do zdaj niso dosegli radikalnih sprememb na področju zaščite delavcev, in ne nazadnje tudi sramota za civilno družbo, ker se odločno ne upremo nespoštovanju dela in neizprosnemu izkoriščanju delavcev. Marsikdo se še spomni časov, ko je bilo vsako delo cenjeno, spoštovano in tudi plačano. Vse se spremeni, ko dobiček postane edina vrednota.«
Mihaela Svetek, upokojena samostojna umetnica, Ljubljana: »Mnogo izobraženih mladih in tudi delavcev je v tej državi v brezizhodnem, skoraj suženjskem položaju, državi pa je eno figo mar zanje. Ker je država sama največji neplačnik, daje slabo sporočilo tistim, ki kradejo in goljufajo. Skoraj vse zadeve zastarajo ali pa so barabe oproščene zaradi pomanjkanja dokazov. Osebni stečaj je zame navadna kraja. Žal je pregovorna slovenska poštenost izumrla.«
Nina Luznar, uslužbenka, Ljubljana: »V Sloveniji so izkoriščani Slovenci, še bolj pa tuji delavci, ki opravljajo manj kvalificirana dela. Sodobni sužnji postajamo, ker se zaradi gospodarske situacije, ko je dobrih služb malo, ustvarja miselnost, da je to, kar imamo, najboljše, kar lahko dobimo, in to daje delodajalcem moč, da na hrbtih delavcev nesramno bogatijo. Delavec se največkrat ne spusti v odkrit konflikt, saj se predobro zaveda dejstva, da lahko slabo priporočilo pomeni celo nezaposljivost.«
Marija Hure, upokojena socialna delavka, Škofja Loka: »V Sloveniji se je začelo, ko je vlada ukinila SDK – službo družbenega knjigovodstva, ki je imela nadzor nad plačanimi prispevki. Šele po plačanih prispevkih je bilo mogoče izplačilo plač delavcem. Zdaj je stanje na področju plačila prispevkov vprašljivo in brez kontrole. Ali bodo delavci, ki šele prihajajo na trg dela, sploh imeli pokojnine? Kot da smo v času fevdalizma, splošnega izkoriščanja.«
Brigita Rajšter, etnologinja, Slovenj Gradec: »Če služimo svojemu pohlepu, poželenju, nečimrnosti in sebičnosti, zagotovo živimo, ne da bi se tega zavedali, življenje sužnjev, v katerega privolimo sami. Pot naprej je v zavestni odločitvi, da vsak posameznik postane resničen ustvarjalec svoje usode, sam svoj vodja, povezan s seboj in okolico. Vsak naj hodi sam po svoji poti ozaveščanja in preseganja suženjstva, za kar je potrebno resnično notranje hrepenenje.«
Jelena Aščić, novinarka, Ljubljana: »Slovenija je razdeljena na peščico elitnežev, ki si državo krojijo po svoje, in na množico brezpravnih delavcev, ki jim lahko rečemo sodobni sužnji, saj nimajo ekonomske svobode: ne morejo dati odpovedi delodajalcu, ki jih izkorišča, saj težko najdejo drugo delo. Sodobni sužnji sicer nimajo železnih okovov, imajo pa okove posojil. Na dan prihaja tudi resnica o tem, kako so številni poslovneži, ki so jih mediji kovali v zvezde kot ugledne in uspešne, nagrmadili svoje bogastvo na žuljih zgaranih delavcev. Vdanost v usodo in hvaležnost za drobtinice z gospodarjeve mize nas ne bosta pripeljali do nujno potrebnih sprememb.«
