Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | sep. '16

PRODAJA SKUPNEGA STANOVANJA

Starejša zakonca sta lastnika trisobnega stanovanja v enakovrednem deležu. Žena je hudo zbolela, zdaj je v domu in je dementna ter opravilno nesposobna. Mož stanovanje vse težje uporablja, zato bi ga rad prodal ali zamenjal za manjše stanovanje v pritličju. Otroci temu nasprotujejo in mu grozijo, da ga bodo razglasili za opravilno nesposobnega, če bo poskušal to narediti. Za ženino oskrbo v domu prispeva le mož.

 Bralec lahko sam proda le tisto, kar je njegovo, torej svojo polovico stanovanja. Polovice stanovanja, ki je v lasti žene, bralec ne more prodati sam, pač pa se mora s prodajo strinjati skrbnik, ki ga ima žena, ter tudi center za socialno delo. Osebam, ki jim je zaradi bolezni ali drugih razlogov odvzeta poslovna sposobnost, namreč dodelijo skrbnika, to je osebo, ki namesto njih odloča o poslih rednega upravljanja. Za prodajo posamezne nepremičnine ali podobno velike posle pa mora skrbnik dobiti posebno soglasje centra za socialno delo. Namen take ureditve je preprečiti razprodajo premoženja opravilno nesposobne osebe. Odločitev o prodaji tako sprejmeta skrbnik in center za socialno delo. Otroci pri tem nimajo odločilne besede, saj so v ospredju le korist in potrebe opravilno nesposobne osebe. Ena izmed koristi je lahko tudi ta, da so z izkupičkom zagotovljena sredstva za plačilo oskrbe v domu.

Pred začetkom prodaje je tako smiselno, da se bralec pogovori s skrbnikom in centrom za socialno delo, da bodo skupaj prodajali stanovanje kot celoto. Čeprav je – pravno gledano – mogoče prodati le posamezne solastniške deleže, to v praksi ni najbolj smiselno, ker je cena, ki jo je mogoče dobiti za solastniški delež, precej manjša, kot pa če prodajajo celoto.

Grožnje otrok, da bodo bralcu odvzeli poslovno sposobnost, so verjetno bolj grožnje kot kaj drugega. O odvzemu poslovne sposobnosti namreč ne odločajo otroci, pač pa sodišče. Otroci lahko sodišču le predlagajo, da odloči o tem. Sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebi, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna sama skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi. Sodišče odloči o odvzemu potem, ko zasliši osebo, za katero trdijo, da ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, in ko njeno sposobnost oceni sodni izvedenec. Morebitna pričakovanja otrok glede dedovanja tudi v tem primeru niso bistvena, čeprav je mogoče, da so eden izmed razlogov, zakaj očetu grozijo z odvzemom, poslovne sposobnosti. Če že pride do postopka, bi bilo smiselno, da bralec sodišče opozori na to dejstvo. Predvsem pa mora imeti bralec pred očmi, da je stanovanje njegovo in ženino ter da želje in pričakovanja otrok niso bistveni. S svojim premoženjem lahko ravna tako, da bo sebi olajšal življenje. Če ne more več hoditi v četrto nadstropje, je seveda logično, da si poskuša poiskati primernejše stanovanje.

 ŽIVA MEJA NA CESTI 

Bralka ima že desetletja zasajeno živo mejo, ki razmejuje javno cesto in njeno dvorišče. Pred mesecem je geodet meril parcelo ceste in pokazalo se je, da poteka parcelna meja v dobršnem delu tako, da je bralkina živa meja dejansko na cesti. Bralki do zdaj nihče nikoli ni omenil, da meje ne bi smela imeti posajene tako, kot je, zato jo zanima, ali jo mora res odstraniti.

 Javne ceste, ki so javno dobro, imajo poseben način pravnega varovanja, ki je drugačen, kot velja med siceršnjimi nepremičninami. Če bi bralka v dobri veri, da sadi živo mejo na svojem, le-to v resnici posadila na sosednjem zemljišču in temu sosed ne bi več kot deset let nasprotoval, bi bralka lahko tak del sosednjega zemljišča priposestvovala. V primeru, ki ga opisuje bralka, pa je drugače. Nihče namreč ne more priposestvovati javnega dobrega, kar ima za posledico, da je bralka dolžna odstraniti živo mejo.

Ureditev je namreč namenjena temu, da se javne površine ne bi vse bolj in bolj krčile, kar bi lahko pripeljalo celo do tega, da ceste sčasoma ne bi bile več primerne za promet. Zagotavljanje varnega prometa je razlog, da bralka praviloma ne sme postaviti žive meje niti čisto na parcelno mejo svoje parcele. Za ceste so predpisani odmiki od cestnega telesa, tako da je le izjemoma dopustno postavljati ograje, meje in podobno čisto na rob parcelne meje. Praviloma morajo biti le-te odmaknjene od ceste, četudi to pomeni, da lastnik ne sme postavljati stvari na svoji parceli.

SVETOVALNI TELEFON: 

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 6. in 13. septembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media