Hujšati ni lahko!

Zgodbe | nov. '16

Rezka Kralj: »Tudi počasi se daleč pride.«

Rezko Kralj, nekoč kuharico v osnovni šoli, zdaj že šest let upokojenko, sicer pa ženo, mamo in babico z Gorenjih Sušic, sem spoznala lani, malo pred silvestrovim. Odločila se je, da si bo ogledala praznično okrašeno prestolnico z gradu. Ker žičnica tisti dan ni obratovala, jo je navzgor mahnila peš, čeprav je bila brez kondicije pa tudi precej pretežka. Nekje, še precej daleč od vrha, sem jo srečala, ko je sopihala kot iztrošena stara lokomotiva.

Ker je trmasta, ni hotela nazaj, kot sem ji predlagala. Je pa z veseljem sprejela mojo pomoč. Pravzaprav mojo ramo. Ko sva prav počasi osvojili vrh, mi je obljubila, da bo začela telovaditi, hoditi in morda tudi hujšati. To svojo zaobljubo je še večkrat ponovila, ko sva jo mahali prav počasi navzdol.

Vmes se je zgodilo marsikaj. Pravzaprav bi vse lahko strnila v eno: odvečni kilogrami so ji pošteno načeli zdravje. Večkrat jo je hudo bolela hrbtenica, imela je povišan holesterol in previsok krvni tlak. Najhuje pa je bilo, da se ji je malo pred poletjem sladkor še nevarno povišal. Zdravnik ji je rekel, da bo treba shujšati za 20 kilogramov in se potem do konca življenja držati diete. Pa še omenil ji je, da gre zdaj zares za življenje ali smrt, saj ji grozi tudi možganska kap, če ne bo spremenila svojih slabih življenjskih navad. Tega, da kadi, ni posebej poudarjala. »Sem že nehala, pa sem potem še bolj jedla. Najprej moram shujšati, potem se bom morda odpovedala tudi tem hudičevim palčkam.«

Posebej poudari, da so ji pri spremenjenem življenjskem slogu v veliko podporo zdravnik, mož Branko, ki je bil vedno vitek, pa otroka Robert in Greta ter vsi trije vnuki Jan, Tilen in Nejc. »No, tudi jaz sem bila, ko sem bila mlada, zelo postavna. Zredila sem se šele po prvem in drugem porodu pred 43 in 41 leti. Od takrat pa je šla moja teža samo še navzgor, sploh v meni. Pa še to smolo imam, da dobro kuham in rada jem.«

Z miganjem gre lažje 

V domači hiši z njima živi sin z družino, v vikendu, ki sta si ga pred leti postavila z možem, pa hčerka z družino. Rezka vsak dan skuha kosilo zase, moža in vse tri vnuke, ki pridejo kot volkovi lačni iz šole. »Jedo s takšnim tekom, da takrat z veseljem tudi sama kaj prigriznem,« prizna. 

Vendar je že nekaj mesecev vse drugače. Rezka se hrani predvsem z zelenjavnimi enolončnicami, ki jih imajo na srečo vsi radi. Tudi solata z domačega vrta vsem tekne. »Skoraj nič krompirja in testenin ne pojem, kruh samo za vzorec. Če me popade divja lakota, začnem grizljati korenje in grem trikrat okrog hiše ter si rečem: ne boš me premamil slivov cmok, pa če si še tako dober, ne boš.« Res pa je, da jo vsi domači nadzirajo. »Pazijo, da ne jem na skrivaj.«

V prvih dveh mesecih je shujšala za 6 kilogramov, kar je za gospo njenih let in navad veliko. Zdravnik jo je pohvalil, prav tako njeno gibčnost. »Vsako jutro grem na telovadbo v Dolenjske Toplice, kjer telovadci in predvsem telovadke razgibavamo svoje telo po metodi 1000 gibov, ki jih je osnoval in razširil dr. Nikolay Grishin.« Poudari, da s to vsakodnevno aktivnostjo pospešujejo prekrvavitev, izboljšujejo mišično moč, ravnotežje, gibljivost in vzdržljivost. »Z vsem tem se popravijo tudi telesne in psihične sposobnosti posameznika. Moje so se že.« Končno pa s temi vajami, ki jih izvajajo pol ure vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, vsi razgibajo skoraj vse sklepe: od prstov na rokah do prstov na nogah. »Pa še vsak dan grem s sosedo ali sama na dolg sprehod. Prehodim vsaj 3 kilometre. Zato sem prepričana, da letos ne bi več potrebovala vaše pomoči, če bi šla na sprehod na Ljubljanski grad,« doda.

Čeprav je naslednja dva meseca shujšala le za slab kilogram, ni izgubila želje biti spet vitka. »Počasi se daleč pride,« poudari in nam zaupa, da se hrani predvsem z zelenjavo z malo maščob. Zjutraj popije kakšen jogurt ali kefir, za malico ima na primer paradižnik, za kosilo zelenjavno rižoto ali zelenjavno juho, za popoldansko malico dva sadeža, a ne banan, za večerjo rezino kruha, ki je namazan s pusto skuto ali z rezino šunke.

Poleg tega še vrtnari, pozimi pa dela prelepe rože iz barvastih najlonskih nogavic, ki jih vidite na sliki.

In ker že govori za medij, ki ima veliko naklado, izrabi priložnost in še reče: »Jugoslavija ni bila slaba država za delavce in kmete. V njej sva si z možem zgradila hišo in vikend. V domači hiši z nama živi sin z družino, v vikendu pa hčerka z družino.«

Besedilo in fotografija: Neva Železnik


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media