V tej zreli jeseni

Prosti čas | nov. '16

Preveč je bila zasedena z vsemi obveznostmi, službenimi in materinskimi, da bi zmogla večkrat to pot na Kras, saj ji je vsak obisk vzel najmanj šest ur. Kako grozno, da mora ljube reči meriti v urah! Vendar jo je v mestu čakalo to in ono, in vedno se je morala vrniti.

»Ostani nocoj pri meni. Bova zjutraj pogledala, kaj se da narediti,« je zaprosil v nastajajočem mraku. Ta ton, ki ga je zadnje čase slišala v njegovem glasu, jo je ganil in ni imela srca, da bi vstala in se poslovila.

Tale puščajoča pipa v njegovi kopalnici res ni izgovor, da ostane z njim, samo en klic in mojster bi zjutraj prišel tudi, če nje ne bi bilo tu. Vendar je čutila v njegovem glasu, kako noče, da ga zapusti.