Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ČAKANJE NA DELO DOMA
Bralčev delodajalec je v preteklosti občasno že zašel v poslovne težave, a jih je uspešno premagal, saj se je z zaposlenimi dogovoril za delno znižanje plač, ker dela ni bilo dovolj. Poslovne težave se mu napovedujejo tudi v prihodnjih mesecih, pri čemer pa ne more realno oceniti, koliko časa bodo trajale. Zaposlenim je kot enega mogočih ukrepov omenil »čakanje na delo« doma. Bralca zanima, kaj konkretno to pomeni, kolikšno plačo bo imel v tem času in kako dolgo lahko traja tak ukrep. Razmišlja, da bi bilo mogoče zanj bolje, če bi dobil odpoved in odpravnino, nato pa bi uveljavil pravico do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.
Inštitut čakanja na delo je poznala stara zakonodaja, ki je veljala do konca leta 2002, ko je bil delavec upravičen do 70 odstotkov nadomestila plače. Po ukinitvi te možnosti je čakanje na delo leta 2013 ponovno uvedel nov zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ga podrobneje opredeljuje v 138. členu.
Če delodajalec začasno, vendar najdlje za šest mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisno napotitev lahko pošlje delavcu tudi na njegov elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
Med čakanjem na delo ima delavec pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas zadnjih treh mesecev. Seveda pa v tem času delavec ni upravičen do povračila stroškov za malico in prevoza na delo in z dela, saj sploh ne nastanejo.
Delavec ima hkrati dolžnost, da se odzove pozivu delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve. Prav tako se je delavec dolžan izobraževati v skladu s potrebami delovnega procesa, pri tem pa ima pravico do povračila stroškov v zvezi z delom.
Če tak ukrep ne bo zadostoval, bo delodajalec po vsej verjetnosti prisiljen dodatno znižati plače, če je to sploh še mogoče glede na zakonski minimum in pripravljenost zaposlenih za tak ukrep, ali pa bo začel odpuščati. Kdo od zaposlenih bo odpuščen, seveda odloča delodajalec, ki mora med drugim preveriti tudi morebiten status varovane osebe pred odpuščanjem, ni pa nič narobe, če mu omenite svojo načelno pripravljenost, da ste eden od odpuščenih.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličite ga v sredo, 9. novembra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
