Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SOLASTNIŠTVO IN PRODAJA
Bralkin brat ima predkupno pravico pri nakupu zemljišča, ki ga je bralka podedovala po starših. Brat je nameraval prevzeti kmetijo in se na tak način zavarovati, da drugi solastniki ne bi prodajali zemljišč. Kmetije ne obdeluje, zato bralko zanima, kako mora ravnati pri prodaji.
Solastnik ima vedno predkupno pravico, ne glede na to, ali je to dogovorjeno s pogodbo ali ne. Če bo bralka prodajala svoj delež na posamezni parceli ali na vseh parcelah, mora druge solastnike kot predkupne upravičence pisno s priporočeno pošto obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jim ponuditi, da lahko solastniki nepremičnino kupijo pod enakimi pogoji.
Predkupni upravičenci morajo v 30 dneh po prejemu obvestila o prodaji bralko obvestiti o tem, da uveljavljajo predkupno pravico. Hkrati mora tisti, ki uveljavlja predkupno pravico, tudi plačati kupnino za nepremičnino. Če ne odgovorijo, se šteje, da predkupne pravice ne uveljavljajo. Enako velja, če vsak solastnik izjavi, da predkupne pravice ne bo uveljavljal. V tem primeru lahko bralka svoj delež proda komur koli, vendar najmanj za tolikšno ceno, kot jo je navedla v obvestilu, poslanem solastnikom. Šteje se namreč, da bi se morda kateri izmed predkupnih upravičencev odločil drugače, če bi bila cena nižja. Zato lahko bralka proda svoj delež za več, ne pa tudi za manj kot v ponudbi, naslovljeni na solastnike.
Z izjavo, da kupuje nepremičnino, in s plačilom kupnine predkupni upravičenec postane lastnik nepremičnine, na kateri je imel predkupno pravico. Lastniki nepremičnine so, če sta izpolnjena oba pogoja (izjava in plačilo kupnine), dolžni izročiti dotedanjemu predkupnemu upravičencu zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, torej notarsko overjeno pogodbo, s katero dovoljujejo, da je bivši predkupni upravičenec vpisan v zemljiško knjigo kot novi lastnik nepremičnine.
Predkupni upravičenci se lahko odločijo tudi, da bodo uveljavljali predkupno upravičenje le glede posamezne parcele, čeprav bralka prodaja svoje solastniške deleže na več parcelah. Ne more pa se predkupni upravičenec odločiti, da bi kupil na primer le del solastniškega deleža, ki ga bralka prodaja. Na primer: če je bralka četrtinska solastnica parcele, lahko solastnik uveljavlja predkupno pravico le za celoten četrtinski del, ne pa na primer le za polovico tega (1/8).
VZDRŽEVANJE POTI
Bralec je podedoval manjši vikend, ki je bil zgrajen pred več desetletji. Mimo njega vodi makadamska pot, ki jo že leta vzdržuje le on, čeprav jo uporabljajo tudi drugi. Bralec želi, da bi vzdrževanje prevzela občina, ta pa to zavrača.
Občina je dolžna vzdrževati javne ceste in javne poti, drugih poti pa ne. Včasih se da dogovoriti, da na določen način prispeva k vzdrževanju poti, ki povezujejo več hiš z javnim prometnim omrežjem, vendar to ni dolžnost občine. Bilo pa bi smiselno, da se pogovori z drugimi uporabniki, da ti prispevajo k vzdrževanju poti, saj imajo korist od nje, tako da bi bilo primerno, da bi sorazmerno s koristjo tudi prispevali za stroške, ki jih prinaša ta pot. Žal bralec skoraj gotovo ne bo mogel nikogar prisiliti k skupnemu vzdrževanju, saj je v praksi uveljavljanje takšnega zahtevka prek sodišča skrajno težko in se navadno ne izplača, lahko pa se seveda poskusi pogovoriti z vsemi uporabniki. Ne nazadnje je vsakomur jasno, da bo pot prej ali slej postala nevozna, če je ne bo nihče vzdrževal.
ZAMENJAVA BLAGA
Bralka je vnuku za rojstni dan kupila oblačilo. Izkazalo se je, da mu je premajhno, a v trgovini ji ga niso hoteli zamenjati.
Prodajalec ni dolžan zamenjati prodanega blaga, četudi je vnuk le pomeril oblačilo in ga ni nosil ter ga je naša bralka takoj naslednji dan prinesla nazaj v trgovino. Prodajalec je dolžan zamenjati blago ali vrniti kupnino le, če ima tisto, kar je prodal, skrite napake, ki so bile odkrite po nakupu, ali če gre za spletno ali telefonsko prodajo. V praksi so sicer trgovci pogosto prijazni in zamenjajo blago, četudi tega niso dolžni storiti. Drugače bi bilo, če bi trgovec pri prodaji ali pa na primer v oglasih zagotovil, da bo kupljeno zamenjal, če se bo izkazalo, da ni ustrezno. Če prodajalec pri prodaji ali v oglasih izjavi, da je pripravljen zamenjati blago tudi samo zaradi tega, ker se kupec kasneje premisli, ker mu kupljeno ni všeč in podobno, pa je dolžan ravnati v skladu s svojo obljubo. Ključno je torej, kakšen je bil dogovor pri prodaji in ali lahko bralka takšen dogovor dokaže v primeru morebitnega spora.
SVETOVALNI TELEFON
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 8. in 15 novembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
