Korte – vas z razgledom
Največje naselje izolskega zaledja z okoli 750 prebivalci se razprostira na ozkem slemenu nad reko Drnico na nadmorski višini 224 metrov. Od tod se odpirajo razgledi na gričevnato okolico in sečoveljske soline.
Z obalne ceste se v Seči odcepi manj prometna cesta, ki me je privedla v Čedlje, najmlajši zaselek Kort, ki pa s šolo, trgovino, nekdanjim zadružnim domom, informacijsko tablo, baliniščem in gostilnama velja za nekakšno vaško središče. V zadružnem domu ima prostore tudi kulturno društvo. Njegovi prizadevni člani so poskrbeli za ureditev muzejske sobe z manjšo knjižnico, v kateri hranijo knjige in publikacije, ki odstirajo skrivnosti kraja. Zbirko dopolnjujejo slike z nekdanjih slikarskih ekstemporov, nekaj narodopisnih predmetov in figurica bronastega psa (Kašlerski gonič) iz mlajše železne dobe. Gre za repliko z bližnjega arheološkega najdišča na Kaštelirju, kjer so našli tudi skledico z venetskim napisom. »Originale danes hranijo v koprskem pokrajinskem muzeju,« mi pove predsednica društva Darinka Jug. Opozori me še na tradicionalno pustno oblačilo, kakršnih žal na vaških ulicah že nekaj let ni več mogoče videti. Kulturno društvo je pred 21 leti ustanovila Darinkina mama Nada Morato, Kraševka po rodu, a poročena z domačinom. Danes upokojena učiteljica je bila prizadevna raziskovalka ljudskega izročila in publicistka. Med drugim je napisala ljudsko igro v petnajstih slikah z naslovom Ne več tako, izdala knjigo in zgoščenko Mrak eno jutrnja, ki pripoveduje zgodbe iz teh krajev. O Kortah in prebivalcih govori še več njenih del. Nadina zasluga je bila tudi, da se je ime Korte po letu 1988 spet uveljavilo. Po drugi svetovni vojni so namreč italijansko zveneče ime vasi spremenili v Dvori nad Izolo. Naselje je omenjeno kot Corte že v 12. stoletju. Verjetno pa izvira iz latinske besedne zveze cohor hortis, kar pomeni ograjen, odkrit prostor. Hiše so bile nekoč nanizane okoli enega skupnega prostora, do katerega je vodil en sam vhod. V Kortah so od nekdaj živeli zavedni Slovenci in tudi danes je to enojezična vas – ena izmed redkih v slovenski Istri, ki nima krajevnega napisa v dveh jezikih.
V nekdanji šoli je urejen hotel.
»Večkrat organiziramo ogled muzeja in vasi za šolske skupine. Najaktivnejši del društva je pevski zbor, dejavni so tudi pritrkovalci. V vasi imamo še Turistično društvo Šparžin, ki je bolj usmerjeno v narodopisje. Potem so tu še balinarsko in kolesarsko društvo ter seveda nepogrešljivi gasilci,« še pove Darinka.
Kulinarične skušnjave in še kaj
Pred zadružnim domom stoji informativna tabla z zaslonom na dotik. Poleg prebiranja turističnih informacij izolske občine je mogoče odigrati tudi kakšno igrico. Za te je seveda škoda časa, saj v bližini vabita k obisku kar dve gostilni. Starejša, Korte, sprejema goste že od leta 1964 in velja nekako za pravo domačo gostilno, kjer strežejo odlične jedi in obilne porcije. Čez cesto stoji na prvi pogled imenitnejša in dražja Hiša Torkla, ki je znana po jedeh s tartufi. Gostilna je urejena v istrski torklarni iz 19. stoletja. Če vas zanese na ta konec Slovenije, morate vsekakor pokusiti kakšno istrsko jed, na primer frtaljo – jajčno omleto, bobiče – mineštro z mlado koruzo ali pa jabolčno krostato.
Kljub novogradnjam ima vas sredozemski videz. Predvsem po zaslugi vrtov, ki zgovorno pričajo o toplem podnebju. Na njih rastejo žižole, kaki, fige, malo stran pa se razprostirajo oljčni nasadi in vinogradi. Večina domačinov sicer hodi po zaslužek na Obalo, nekateri pa k sreči vztrajajo v kmetijstvu. Tako lahko med spoznavanjem vasi kupite odlično deviško olivno olje in vino – prevladujeta seveda malvazija in refošk.
Glavna ulica v Spodnji vasi
Ozka cesta me privede do zaselka Gornja vas, ki je strnjen v bližini markantne cerkve sv. Antona Puščavnika. Ob njej se dviguje 20 metrov visok samostojno stoječi zvonik, od koder se odpirajo lepi razgledi na Padno. Pred cerkvijo je še posebno svečano 17. januarja, ko goduje cerkveni zavetnik, in tretjo nedeljo v oktobru, ko poteka župnijski praznik krajevno opasilo. Beseda izvira iz časov, ko so za praznike okoli cerkve prirejali procesije in z njimi cerkev »opasali«. Nekoč je praznik spremljal tudi ples, danes pa ga obogatijo le s kulturnim programom in pogostitvijo, ki jo pripravijo domače gospodinje.
V bližini je v nekdanji osnovni šoli urejen mladinski hotel, poimenovan Stara šola Korte. Hotel je prilagojen tudi kolesarjem, ki navdušeno spoznavajo razgibane okoliške ceste in poti. Gostom svetujejo, kam se lahko odpravijo na izlete, organizirajo vodenja, pomagajo pri servisiranju koles. Zadnja si lahko tudi izposodite, celo električno različico. Hiša iz 18. stoletja je spomeniško zaščitena, saj je bila v njej prva slovenska šola na tem območju. V njej je potekal pouk od leta 1815, tudi ob sobotah in nedeljah. Vse do začetka vladavine fašistične Italije so učitelji poučevali v slovenščini. Še pred stoletjem je bilo v šoli več kot dvesto otrok, danes pa jih je nekajkrat manj. Leta 1976 so zgradili podružnično šolo Vojke Šmuc iz Izole, v njej je tudi vrtec.
Gornja vas s cerkvijo
Najstarejši del kraja je Spodnja vas, ki je zgrajena na najožjem delu slemena. Skoznjo je v zaselku Čedlje speljana glavna cesta, ki kar nekako izgine med kamnitimi hišami, da komaj najdeš pravo pot, ki se strmo spušča proti Dragonji. Zaradi ostrih ovinkov avtobusi tu ne morejo voziti. Ta del vasi si je vredno ogledati predvsem zaradi razgledne lege.
