Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OPOROKA, NAPISANA DOMA
Bralka živi v zunajzakonski skupnosti že dvajset let. S partnerjem nimata otrok, zato sta napisala vsak svojo oporoko, s katero zapuščata drug drugemu celotno premoženje. Oporoki sta napisala doma, zato bralko zanima, ali je veljavna in ali jo lahko kdo izpodbija in uveljavlja na primer nujni delež.
Oporoka je veljavna, četudi ni overjena pri notarju. V zapuščinskem postopku so si med seboj popolnoma enakovredne vse oblike oporoke, torej lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami ter pisna oporoka, sklenjena pred notarjem. V določenih primerih pa je mogoča tudi ustna oporoka, ki jo je zapustnik napravil na smrtni postelji. Oporoka bo veljavna, če jo je bralka napisala sama (rokopis) od začetka do konca in podpisala. Enako velja tudi za bralkinega partnerja. Če pa je oporoka na primer natipkana ali jo napiše nekdo drug, jo morata poleg oporočitelja podpisati še dve polnoletni priči, pred katerima oporočitelj izjavi, da je to njegova oporoka. Priča ne sme biti bližnji sorodnik (otroci, vnuki, posvojenci, starši in drugi sorodniki do vključno četrtega kolena) ter zakonec ali zunajzakonski partner. Najbolje je torej, da je priča prijatelj ali znanec, ki mu oporočitelj zaupa. Pogoj je tudi, da se priči z oporoko ne sme nič zapustiti, če se priči z oporoko kaj zapusti, se šteje, kot da to ni napisano.
Glede na izrecno zakonsko ureditev tega področja pa je oporoka neveljavna, če je napravljena v obliki dedne pogodbe, zato ni dopustno narediti ene skupne oporoke, v kateri bi si partnerja drug drugemu vzajemno zapustila svoje dežele na premoženju v zameno za delež drugega partnerja na premoženju. Najbolje je, če vsak naredi svojo oporoko, saj ima vsak pravico oporoko spremeniti ali razveljaviti do svoje smrti.
Ker niti bralka niti njen partner nimata otrok, bi skupaj s preživelim partnerjem dedovali kot zakoniti dediči starši umrlega partnerja. Starši bi tudi imeli pravico do nujnega deleža. Domnevam, da starši niso več živi, zato bi kot dediči lahko nastopili bratje in sestre, a le če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Vendar se redko zgodi, da bi bila hkrati izpolnjena oba pogoja, in sicer da bi bili bratje in sestre trajno nezmožni za delo in tudi ne bi imeli sredstev za preživljanje. Če bi prišlo do tega, bi sodišče zmanjšalo oporočno razpolaganje do deleža, ki bi pripadal takšnemu bratu ali sestri kot nujni dedni delež. Nimajo pa pravice do nujnega deleža na primer nečaki, čeprav bi bili trajno nezmožni za delo in brez sredstev za preživljanje.
Verjetneje kot uveljavitev nujnega dednega deleža je, da bo kateri izmed bratov ali sester izpodbijal veljavnost oporoke. Če se namreč ugotovi, da oporoka ni veljavna, pride do dedovanja po zakonu. Zakon pa določa, da se, če ni oporoke, deduje tako, da preživeli partner deduje polovico zapuščine, starši zapustnika oziroma namesto njih bratje in sestre ali pa nečaki, če so tudi bratje in sestre že umrli, pa dedujejo skupaj drugo polovico, ki si jo med seboj razdelijo po enakih deležih.
S stališča lažjega dokazovanja veljavnosti oporoke je zato bolje, če je oporoka narejena pred pričami, saj sodišče v primeru izpodbijanja oporoke lahko zasliši priče in tako preveri, ali je oporoko res napravil zapustnik, ali je v času pisanja oporoke bilo videti, kot da razume pomen svojega dejanja, ali je bila oporoka izraz njegove prave in neprisiljene volje ter podobno.
Glede dedovanja velja opozoriti še, da ima preživeli zakonec ali partner pravico, da se iz zapuščine izloči tisto, kar je njegovo, in pa tudi njegov delež na skupnem premoženju. Če sta bralka in njen partner skupaj in v času trajanja zveze kupila na primer stanovanje in avtomobil, sta skupna last, na kateri ima vsak od partnerjev ali zakoncev delež, ki praviloma znaša eno polovico, ne glede na to, ali je lastništvo vpisano v zemljiški knjigi na oba ali le na enega od njiju. Sodišče v zapuščinskem postopku izhaja iz podatkov iz uradnih evidenc, kar pomeni, da bo predmet dedovanja celotno stanovanje, če je na primer vpisano v zemljiški knjigi le na umrlega. Partner oziroma zakonec mora zato na zapuščinski obravnavi povedati, da gre za skupno premoženje in da uveljavlja izločitev svojega deleža iz zapuščine. Če uveljavlja to pravico, sodišče razdeli dedičem le delež, ki ga je imel partner, drugi del pa ni predmet delitve, pač pa pripada le preživelemu zakoncu oziroma partnerju. Če pa zakonec oziroma partner ne uveljavlja izločitve svojega deleža, se razdeli med dediče celota, saj se domneva, da je stvar last tistega, ki je v uradnih evidencah vpisan kot lastnik.
SVETOVALNI TELEFON
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 6. in 20. decembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko: 01 530 78 53.
