Spodbudno - povečujejo se prihodki iz prispevkov
1. januarja 2017 se bodo pokojnine uskladile za 1,15 odstotka. Ker se upokojenci večkrat jezijo tudi na ZPIZ, češ da jim pokojnine tako nizko usklajuje, je treba pojasniti, da o uskladitvi ni odločal svet zavoda, ampak je le potrdil višino uskladitve, ki jo je določil državni zbor s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718). Kot zanimivost – finančni načrt zavoda za leto 2017, ki je bil sprejet decembra 2015 in h kateremu je dala soglasje Vlada RS februarja 2016, je opredelil uskladitev v višini 1,40 odstotka.
Finančni načrt zavoda, s katerim je opredeljeno poslovanje zavoda, mora upoštevati številne zakone in druge predpise. Pri pripravi sprememb finančnega načrta za leto 2017 in finančnega načrta za leto 2018 je bilo treba prvič upoštevati zakon o fiskalnem pravilu, ki ga je moral državni zbor sprejeti na podlagi ustavne določbe. V skladu z zakonom o fiskalnem pravilu je državni zbor sprejel odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2017 do 2019. V tem odloku je določen tudi najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno, in to po letih v okviru navedenega obdobja. Zavod je moral načrta pripraviti na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun. Finančni načrt zavoda potem sprejme svet zavoda, soglasje k načrtu pa da vlada.
Sprememba finančnega načrta za 2017
Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v jeseni 2016 pripravil nove napovedi makroekonomskih gibanj za obdobje od 2016 do 2018. Le-te so drugačne od tistih, na katerih sta temeljila finančna načrta zavoda za leti 2016 in 2017, sprejeta decembra 2015. Prav zato je moral zavod pri pripravi sprememb finančnega načrta za leto 2017 in finančnega načrta za leto 2018 upoštevati nova izhodišča. Zato je opravil novo oceno realizacije dohodkov in odhodkov za leto 2016, ki kaže na izravnavo dohodkov in odhodkov v obsegu 5.044.088.243 evrov. V primerjavi s sprejetim finančnim načrtom to pomeni, da bodo dohodki in odhodki za 0,5 odstotka nižji od načrtovanih s finančnim načrtom. Spodbudno je, da so na dohodkovni strani višji dohodki iz naslova prispevkov za socialno varnost, kot so bili načrtovani. Nižje je tudi ocenjena dodatna obveznost državnega proračuna za to leto, in to v višini okrog 71 milijonov evrov. To je posledica tako višjih sredstev iz naslova prispevkov kot tudi nižjih odhodkov predvsem za pokojnine zaradi nižje rasti števila upokojencev.
Ta izhodišča, ki so razvidna iz spodnje tabele, so zelo zanimiva, saj kažejo ugoden trend.
Tabela 1: Makroekonomska izhodišča javno finančnih gibanj
Zanimiva je tudi projekcija uživalcev pravic, ki kaže, da v prihodnjih dveh letih ni pričakovati pomembnega povečanja števila uživalcev posameznih vrst pokojnin kot tudi drugih prejemkov in da so pri nekaterih celo predvidena zmanjšanja. Navedena izhodišča in nove projekcije uživalcev pravic, ki jih je pripravil zavod, se odražajo tako na prihodkovni kot odhodkovni strani.
Spremenjen finančni načrt za leto 2017 načrtuje izravnano poslovanje dohodkov in odhodkov v višini 5.165.896.232 evrov. To pomeni, da so v primerjavi s sprejetim finančnim načrtom za leto 2017 nižji za 0,5 odstotka, predvsem zaradi nižje ocenjene višine skupnih odhodkov zavoda.
Na dohodkovni strani je treba poudariti dejstvo, da v strukturi skupnih dohodkov predstavljajo prispevki iz naslova socialne varnosti kar 73 odstotkov, kar pomeni 1,4 odstotka več, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom za leto 2017. Na dohodkovni strani naj posebej opozorim tudi na dohodke iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ki so načrtovani v višini približno 36 milijonov evrov, če pa upoštevamo še prispevek delodajalcev iz naslova tega dela, ki znaša približno 23,7 milijona evrov, pa so skupni dohodki načrtovani v višini okrog 60 milijonov evrov.
Državni proračun zagotavlja določena sredstva pokojninski blagajni po dveh pravnih temeljih. Eno so sredstva po 161. členu ZPIZ-2 za tekoče obveznosti proračuna (za pokojnine in druge prejemke po posebnih predpisih ter izpadle prispevke), drugo pa so sredstva po 162. členu ZPIZ-2 za t. i. dodatne obveznosti državnega proračuna, s katerimi se krije razlika med dohodki in odhodki zavoda za posamezno leto. Za tekoče obveznosti je predvidenih 274 milijonov evrov, za dodatne obveznosti pa okrog eno milijardo evrov. Ta načrtovana dodatna obveznost je v primerjavi z že sprejetim finančnim načrtom nižja za slabih 83 milijonov evrov, in to zaradi višjih dohodkov iz naslova prispevkov in nižjih skupnih odhodkov zavoda. Na dohodkovni strani mora KAD pokojninski blagajni v letu 2017 (enako v letu 2018) zagotoviti 50 milijonov evrov, in sicer neodvisno od višine uskladitve pokojnin in drugih prejemkov.
Na odhodkovni strani spremenjenega finančnega načrta za leto 2017 predstavljajo v strukturi skupnih odhodkov najvišjo postavko odhodki za pokojnine, in to 84,4 odstotka, glavnino teh odhodkov pa predstavljajo odhodki za starostne pokojnine v višini 77,5 odstotka.
V letu 2017 so 1. januarja 2017 usklajene le pokojnine, dodatek za pomoč in postrežbo v letu 2017 in tudi v letu 2018 pa glede na veljavne predpise ne sme biti usklajen. Kar zadeva letni dodatek, pa je njegova višina z zakonom o izvrševanju proračuna za leto 2017 različno določena, odvisno od višine pokojnine – 4 kategorije upravičencev. Del upokojencev, ki presega s tem zakonom določeno višino pokojnine, in sicer 750 evrov, pa letnega dodatka ne bo dobil.
Finančni načrt za leto 2018
Finančni načrt za leto 2018 predvideva izravnane dohodke in odhodke v višini 5.244.080.764 evrov. Na dohodkovni strani je spodbuden trend, ki kaže, da se v strukturi skupnih dohodkov ponovno povečuje delež dohodkov iz naslova prispevkov, in sicer znaša 74,1 odstotka, kar predstavlja 1,1 odstotka več, kot je načrtovano s spremenjenim finančnim načrtom za leto 2017. Razveseljivo je tudi dejstvo, da bo še nekoliko večji delež sredstev iz naslova prispevkov za začasno in občasno delo študentov, saj je načrtovan v višini približno 61 milijonov evrov. Iz načrta je razvidno, da naj bi državni proračun za tekoče obveznosti namenil 269 milijonov evrov, saj se število tovrstnih upravičencev zmanjšuje, iz naslova dodatne obveznosti pa bo tudi prispeval manj sredstev, in to slabih 990 milijonov evrov.
Na odhodkovni strani je treba posebej poudariti, da finančni načrt za to leto ne načrtuje usklajevanja pokojnin kot tudi ne drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O tej temi predstavniki upokojencev na seji sveta zavoda niso molčali, še zlasti ob upoštevanju že omenjenih makroekonomskih izhodišč, ki so razvidne iz tabele 1. Pred kratkim je ZDUS sprejel sklep, da od pristojnih organov zahteva dosledno spoštovanje ZPIZ-2, ki zadeva usklajevanje pokojnin. V razpravi je bilo poudarjeno, da takega finančnega načrta, ki za leto 2018 ne načrtuje usklajevanja pokojnin, ni možno sprejeti, saj bi z njim kršili ustavno načelo, da smo pravna država. Svet zavoda je po kritični razpravi sprejel spremenjeni finančni načrt za leto 2017, ne pa finančnega načrta za leto 2018. Sklenil je, da bo o njem ponovno odločal na naslednji seji, ko bo strokovna služba zavoda pripravila oceno o potrebnih sredstvih za izvedbo redne uskladitve pokojnin po sistemskem zakonu ZPIZ-2.
Svet se je še seznanil s tem, da se 11. aprila 2017 generalnemu direktorju Marijanu Papežu izteče štiriletni mandat, zato bo stekel razpisni postopek za imenovanje generalnega direktorja zavoda za naslednji mandat.
