Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
STOPNJA INVALIDNOSTI
Bralec je prejel odločbo Zpiza, s katero so njegovemu delavcu priznali 3. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu in z določenimi omejitvami. Nad odločbo sta se pritožila oba z delavcem. Delavec je bil prepričan, da mu bo priznana 1. kategorija invalidnosti in da se bo invalidsko upokojil, bralca pa je zmotilo, ker bi moral delavcu najti drugo ustrezno delo, čeprav ga ne more. Zanima ga, kaj lahko pričakujeta.
Če bo pritožbeni organ Zpiza ugodil pritožbi delavca in priznal invalidnost 1. kategorije, mu bo s tem priznana pravica do invalidske upokojitve. V takem primeru preneha delovno razmerje po samem zakonu in delodajalec ni dolžan podati nikakršne odpovedi. Delavec bi bil upravičen do odpravnine ob upokojitvi po splošnih pravilih, kot sicer veljajo za upokojitev, kar pomeni, da jo bo deležen, če je bil zaposlen pri delodajalcu vsaj zadnjih 5 let.
Če bo pritožbeni organ potrdil odločbo 1. stopnje, pa je nadaljnji postopek odvisen od tega, ali delodajalec res nima možnosti prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto, kot tudi od tega, koliko ima zaposlenih.
Če je v podjetju 5 ali več zaposlenih, mora delodajalec najprej podati vlogo za ugotovitev podlage za odpoved, in sicer 5-članski komisiji ministrstva za delo, ki bo preverila, ali je prezaposlitev delavca skladno z invalidsko odločbo mogoča ali ne. Šele po pridobljenem mnenju komisije, da ni mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela, bo lahko delodajalec podal odpoved. Pri določitvi odpovednega roka in odpravnine so nato smiselno upoštevane določbe, ki veljajo za postopek odpovedi zaradi poslovnih razlogov.
Če ima delodajalec zaposlenih manj kot 5 delavcev, pa za odpoved ni dolžan pridobiti predhodnega mnenja komisije. Če je v dvomu, naj se kljub vsemu najprej obrne na komisijo, saj bi bila to dolžna storiti, če bi to zahteval delavec, zavod za zaposlovanje ali Zpiz.
Če bi pritožbeni organ odločil tako, da delavec ostane na istem delovnem mestu, kot je zdaj, toda s krajšim delovnim časom od polnega, bi imel po določbi 67. člena ZDR-1 pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Tak delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas (npr. celoten regres), če z ZDR-1 ni drugače določeno.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličite ga v sredo, 11. januarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
