Z antioksidanti nad proste radikale

Dobro počutje | jan. '17

Marsikdo si želi, da bi imel čudežno paličico, s katero bi le zamahnil, in čas bi se zavrtel nekaj let, celo desetletij, nazaj, da bi bil spet poln moči, energije in življenjskega zagona. To je seveda mogoče le v pravljicah, a v resničnem življenju imamo pravzaprav paličico sami v rokah. Le nevidna je in malo manj čudežna.

Dejstvo je, da se ljudje staramo, telesne funkcije se upočasnijo, zmanjša se ustvarjanje nove kostne in mišične mase, manj je izločanja pomembnih hormonov, upadati začnejo miselne funkcije. A če nimamo kakšne hujše bolezni, ti procesi potekajo počasneje in z manjšimi posledicami. Redno in zadostno gibanje na zraku (ki ni onesnažen) je eden temeljnih dejavnikov, ki ohranja telo in možgane v kondiciji ter izboljša splošno počutje in razpoloženje.

Drugi dejavnik je prehrana. Da moramo jesti raznovrstno hrano, manj sladke in slane jedi, veliko sadja in zelenjave, predvsem pa ne preveč, slišimo na vsakem koraku. A poglejmo podrobneje.

Sadje, zelenjava, ribe …

Našemu organizmu močno škodijo prosti radikali. To so odpadne molekule kisika, ki napadajo celice, trgajo njihove membrane, kvarijo njihov genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. Največ prostih radikalov nastane med izgorevanjem kisika, ko iz hranilnih snovi nastaja energija. Dodatno pa nastajajo med kajenjem ali če kadi nekdo poleg nas, ko vdihavamo onesnažen zrak, ko uživamo konzervirano in preveč kalorično hrano, preveč alkohola ali smo pod stresom.

Ubranimo pa se jih z antioksidanti, to so hranila, ki prestrežejo proste radikale in ustavijo oksidacijo maščob, s čimer preprečijo kvarjenje proteinov ali genetskega materiala v celici. Najpomembnejši antioksidanti so vitamin C, vitamin E, betakaroten, minerala cink in selen, koencim Q10, karotenoidi, bioflavonoidi in lipoična kislina.

S staranjem se zmanjšuje nastajanje antioksidativnih snovi, ki preprosto ne zmorejo več v taki meri loviti prostih radikalov. Dobiti jih moramo iz hrane. Zelo dober vir antioksidantov je rastlinska hrana z veliko sadja (zlasti grozdje, pomaranče, jagode, marelice, lubenice, jabolka) in zelenjave močnih barv, na primer brokoli, ohrovt, zelje, korenje, paradižnik. Antioksidanti so tudi v morski hrani (alge) in hrani živalskega izvora pa tudi v zeliščih in začimbah, recimo v klinčkih, cimetu, origanu, kurkumi, oreških ter semenih z lupino.

Eden najmočnejših antioksidantov je resveratrol, ki ga najdemo v grozdju, rdečem vinu, jagodičevju, zlasti v borovnicah, oreških in japonskem dresniku. Zadnji je na voljo kot prehransko dopolnilo, s katerim si pomagamo, če ne moremo dobiti dovolj antioksidantov s hrano.

Preprečiti, dokler je mogoče

Antioksidanti torej skrbijo za celovito zaščito organizma, upočasnjujejo staranje, pomagajo ohranjati zdrav in mladosten videz in zmanjšujejo verjetnost nastanka nekaterih bolezni. Pomembno je vedeti tudi to, da antioksidanti delujejo sinergično, kar pomeni, da kombinacije antioksidantov delujejo učinkoviteje, kot bi delovala enaka količina posameznih antioksidantov. Mimogrede, česen vsebuje kar petnajst različnih antioksidantov. Saj poznate rek, da smo mladi toliko, kolikor so mlade naše žile. Antioksidanti imajo veliko vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, saj krepijo stene kapilar. Raziskave kažejo, da preprečujejo tudi nastanek rakavih celic, saj preprečujejo poškodbe DNK, vnetja, pomagajo pri vzdrževanju normalnega delovanja imunskega sistema, preprečevanju utrujenosti in ohranjanju vida.

Kje najdemo antioksidante?

  • Vitamin A: korenje, paradižnik, jajca, ribje olje, mleko, rumeno sadje in zelenjava ter zelena zelenjava.
  • Vitamin C: borovnice, ribez, agrumi, melona, kivi, jagode, ananas, peteršilj, ohrovt, cvetača, paprika, paradižnik, špinača ter drugo sadje in zelenjava.
  • Vitamin E: hladno stiskana rastlinska olja, oreški, otrobi, žita, stročnice, špinača.
  • Selen: žita, ribe in morski sadeži, jajca in meso ter mleko.
  • Betakaroten: svetlo zelena, oranžna in rumena živila (korenje, buča, marelice, špinača, blitva, brokoli …).
  • Koencim Q10: ribe, govedina (zlasti goveje srce), perutnina, drobovina, jajca, žita, oreški, sojino in koruzno olje.

 A. Ž.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media