Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | feb. '17

DEDOVANJE V PARTNERSKI ZVEZI

Bralec in bralka že dalj čas živita v zunajzakonski skupnosti, vendar sta prijavljena vsak na svojem naslovu, čeprav izmenjaje uporabljata enkrat bralkino stanovanje, drugič pa bralčevo hišo. Nimata otrok, imata pa vsak nekaj nečakov. Skrbi ju, ali bodo po smrti enega od njiju nečaki res postali lastniki polovice premoženja.

Po partnerju se lahko deduje na podlagi oporoke ali na podlagi zakona, če ni napravljena oporoka. Z oporoko se lahko zapusti premoženje komur koli, upoštevati je treba le nujne dediče in njihove deleže. Partner ima enako kot zakonec pravico do nujnega deleža. Bratje in sestre imajo pravico do nujnega deleža le izjemoma, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nečaki niso nujni dediči, tako da nimajo pravice do nujnega deleža.

Bralca lahko napišeta vsak svojo oporoko in vse svoje premoženje zapišeta drugemu partnerju, saj nimata dedičev, ki bi lahko uveljavljali pravico do nujnega deleža. Tako bi se lahko v celoti izognila težavam, ki se jih boji bralka.

Če pa oporoke ne bi naredila, bi nastopilo dedovanje po zakonu, izvedlo bi se dedovanje v drugem dednem redu. V tem primeru dedujejo zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner ter njegovi starši. Če starši niso več živi, dedujejo njihovi otroci, torej njuni bratje in sestre, če pa so tudi ti pokojni, pa njihovi otroci, se pravi nečaki. Ko ni otrok ali vnukov, partner oziroma zakonec deduje polovico zapuščine, druga polovica pa se razdeli med brate in sestre oziroma med nečake.

Po vsakem izmed bralcev se deduje tisto, kar bo imel v lasti na dan svoje smrti, se pravi, da bo praviloma po bralcu prišlo do dedovanja hiše, po bralki pa do dedovanja stanovanja. Če bi torej bralkin partner umrl pred njo in ne bi naredil oporoke, bi bralka dobila polovico hiše, ki je v lasti bralca, druga polovica pa bi se razdelila med nečake. Če pa bo naredil oporoko v bralkino korist, celotno hišo deduje bralka.

Če zakonec deduje z dediči drugega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali drugi dediči, ali da deduje vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila. Enako velja tudi za zunajzakonskega partnerja.

Čeprav je zunajzakonska zveza izenačena z zakonsko zvezo, je med njima lahko tudi bistvena razlika, če pride do sodnih sporov za zapuščino. Zakonska zveza se dokazuje z vpisom v matično knjigo, zunajzakonsko zvezo pa je treba dokazovati z drugimi dokazi. Bralki se tako utegne zgoditi, da bo morala zaradi nasprotovanja drugih potencialnih dedičev s pričami in drugimi dokazi dokazovati, da je z zapustnikom res živela v zunajzakonski skupnosti ter je z njim živela v skupnosti do njegove smrti. Takšno dokazovanje utegne biti precej neprijetno, saj je treba na sodišču razkriti precej intimna področja in obstoj zunajzakonske zveze tudi dokazati.

DEDOVANJE HIŠE

Pred tridesetimi leti je bralki umrl mož. Na zapuščinski obravnavi je bila predmet dedovanja hiša, ki sta jo zgradila skupaj, vendar je bila vpisana le na moža, bralka pa na sodišču ni povedala, da gre za del skupnega premoženja zakoncev, pač pa je celo podpisala dedni dogovor, s katerim sta lastnika hiše postala otroka. Z leti so se razmere spremenile in otroka zdaj od bralke zahtevata, da se izseli iz hiše. Otroka sta v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika hiše, bralka pa ne.

Za bralko je opisan razvoj dogodkov zagotovo neprijeten, vendar je žal sama v dobršni meri prispevala k temu. Na zapuščinski obravnavi bi morala jasno povedati, da hiša ni bila le last moža, čeprav je bil le on vpisan kot lastnik, pač pa da sta hišo gradila skupaj v času trajanja zakonske zveze. Če bi to naredila, bi sodišče praviloma izločilo iz dedovanja polovico hiše in ugotovilo, da je lastnica te polovice, drugo polovico pa bi razdelilo med dediče po enakih delih. Bralka bi bila tako zdaj lastnica polovice hiše iz naslova skupnega premoženja in do vsaj 1/3 druge polovice iz naslova dedovanja. Skupaj bi tako imela 1/2 + 1/6, kar je 4/6 hiše. Ker je z otrokoma sklenila dedni dogovor, da dobita vsak po polovico hiše, ni več lastnica.

Lastnik lahko dejansko od tistega, ki uporablja njegovo stvar, zahteva, da jo neha uporabljati, čeprav je to v tem primeru težko sprejeti. Velja pa seveda opomniti, da je treba pred odločitvijo o razpolaganju z nepremičninami zelo dobro premisliti, ker imajo lahko le-te zelo dolgoročne posledice.

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, DATUMA ŠE NIMAM, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media