Ne učimo narave!

Dobro počutje | apr. '17

Človekovo življenje v ravnovesju je na makroravni preplet harmonije med zemljo, zrakom, vodo, energijo, hrano ter našimi mislimi in medsebojnimi odnosi. Vsaka gospodinja, ki je kuhala s srcem, je želela svoje jedi predstaviti v najboljši luči, da je iz obroka nastal pravi obred. Obredje je sčasoma dobilo neuradno, vendar splošno veljavno obliko, ki je postala tradicija. To pa je nesmiselno spreminjati, zato naj tradicionalna praznična pojedina ostane, kakršna je.

 V zadnjem času so namreč zelo glasni nadobudni skrbniki za zdravo prehrano in življenje. Pred časom sem poslušala mladi nutricionistki, ki sta razpredali, kako naredimo zdravo pustno pojedino brez maščob, mesa, jajc, sladkorja in glutena. Kar vidim ju, kako ob veliki noči pečeta zdravo potico. Brez glutena. Kakor da bi bili vsi alergični, pa nismo. Tudi večina tistih, ki misli, da je, v resnici ni. To je zdaj modna muha. 

Potem me je zbodla zamenjava sladkorja z modnimi nekaloričnimi nadomestki različnih izvorov in imen. Sladkor v normalnih količinah sploh ne škodi, res pa je, da ga danes zaužijemo preveč, saj je skrit v večini izdelkov. Zato je bolje omejiti uporabo sladkorja kot pa uživati nadomestke.

Danes vemo, da so jajca zdrava. Seveda ni prav, če pretiravamo in se jih preveč najemo, a to velja prav za vso hrano. Vsako pretiravanje škodi, čeprav je živilo še tako zdravo in zdravilno, saj vržemo telo iz ravnovesja. Jajca so z vidika beljakovin popolna hrana, saj jih stoodstotno izkoristimo. Imajo vse razen vitamina C in vlaknin. Vendar jajce ni enako jajcu. Ni vseeno, ali se kokoši prosto gibljejo in pasejo v ogradi ali pa so v intenzivni prireji in ne vidijo ne neba ne zemlje ...

Prepletenost hranilnih snovi

Vendar morajo biti jedi tudi preplet okusov, vonjav in barv, ki jih postrežemo na krožniku. Če bodo naše celice v nenehnem dinamičnem ravnovesju, bodo dobro delovale. Tedaj se bomo odlično počutili in bomo zdravi. Vse, kar celice potrebujejo, je popolnost in prepletenost hranilnih snovi, ki jih z zapletenim biokemičnim procesom pridobimo iz hrane. Celice v presnovnem procesu izdelajo gradnike za razvoj in obnovo ter energijo in zaščitne snovi.

Na mikroravni pa imamo nešteto primerov prepletenosti delovanja, ki jih še najlažje pojasnimo pri vitaminih in mineralih in njihovem medsebojnem vplivanju. Na primer, če smo slabokrvni, nam na prvi pogled primanjkuje železa. Toda uživanje železa v obliki kapsul ali tablet ne pomaga, če ne bomo poskrbeli za sovplivanje drugih rudnin, ki učinek železa sinergično podpirajo (to so baker, cink in mangan), ter še za vitamin C in aminokisline. Ali primer sinergije pri vzajemnem delovanju vitaminov C in E. Oba vitamina kot močna antioksidanta že sama po sebi uničujeta proste radikale, toda vitamin C hkrati poskrbi za obnavljanje vitamina E, zato je njuno skupno delovanje veliko močnejše kot preprost matematični seštevek posameznih učinkov. Takih primerov dvostranskega ali večstranskega sovplivanja in prepletanja je neskončno, že zato sta odvzemanje in ločevanje hranil nesmiselni in škodljivi.

Prazniki brez skrbi

Orehova potica

Naj ponovimo: zraven šunke ponudimo hren v kateri koli obliki, sicer porušimo ravnovesje. Še bolje pa bo, če bomo zraven priložili skutin namaz z regratom in drobnjakom. Minerala kalcij in kalij bosta pomagala pri presežku soli v telesu. Pirhi bodo veliko bolj prebavljivi, če jih ne bomo kuhali predolgo. Nikakor ne sme nastati moder rob na rumenjaku. Potica potrebuje najboljše surovine –orehe, lešnike, jajca in moko, sicer nam bo sladek priboljšek škodil. Taka potica potrebuje zelo malo sladkorja. Zelo dobro je, da zraven ponudimo kompot iz sliv, jabolk in hrušk, tako bomo znižali še glikemični indeks. Praznična pečenka naj bo pripravljena počasi; ne sme biti niti rahlo zažgana, sicer postane izredno škodljiva. Juho je najbolje kuhati počasi, nikoli v ekonomloncu, saj bodo nekatere aminokisline pri višji temperaturi razpadle tako, da to ne bo prijalo našemu telesu. In ne pozabimo: pomladni čas ima svoje danosti – od zelišč do solat, ki vključujejo tudi trobentice. Narava ve, da potrebujemo vse, kar je zdaj zraslo.

Ko boste sedli k obloženi velikonočni mizi, le brez slabe vesti sezite po pisanih pirhih, šunki, hrenu, potici ... In vse zaužijte z mislijo na popolnost narave, ki ji je uspelo združiti vse, kar je za življenje potrebno.

Recepti

Filajne

Nekaj receptov z izvirnimi imeni so zbrale gospodinje iz vasi in zaselkov Loškega Potoka in občine Mokronog-Trebelno.

Filajne  [f 'läjne] – recept Tončke Košmerl

Potrebujemo: 1 kg ali več suhega mesa (krače), 2 kg ajdove moke, 5 jajc, poper, nekaj ocvirkov in pšenično moko za testo.

Meso skuhamo, ločeno skuhamo ajdove žgance, ki naj bodo bolj suhi. Kuhano in ohlajeno oboje izmenjaje zmeljemo v strojčku za meso. Dodamo jajca, poper in po želji nekaj ocvirkov. Vse dobro premešamo in stlačimo v štručke. Posebej zamesimo opresno ali lahko tudi kvašeno testo. Pustimo, da nekoliko počiva, nato ga razvaljamo in narežemo na primerno velike koščke; vanje zavijemo štručke. Preden jih damo v pečico, jih z vilicami večkrat prebodemo, da testo ne razpoka. Potem jih premažemo s stepenim jajcem. Pečemo jih eno uro, da lepo zarumenijo.

Orehova potica – recept Veronike Bartol

Potrebujemo:

- za testo: 4 žlice toplega mleka, majhno žličko sladkorja, 2 do 3 dag kvasa, 3/4 litra toplega mleka, 10 dag sladkorja, 12 dag surovega masla, kavno žličko soli, 1,12 kg bele moke, 2 rumenjaka in žlico masti.

- za nadev: 1/2 kg orehov, 2 jajci, 10 dag sladkorja, vaniljev sladkor, lonček sladke smetane in limonino lupino.

Za testo v skodelico nalijemo 4 žlice toplega mleka, dodamo malo žlico sladkorja in kvas, vse zmešamo in pustimo vzhajati. Ločeno v večji posodi zamešamo 3/4 l toplega mleka in 10 dag sladkorja, maslo, sol in moko. Vse dobro premešamo, dodamo narasel kvas in rumenjaka. To nekaj časa stepamo, dodamo žlico masti, potresemo prej stepeno testo z moko, ga pokrijemo in postavimo na toplo, da najmanj 30 minut vzhaja.

Pripravimo nadev: zamešamo pol kg orehov, jajci ločimo na rumenjake in beljake. Rumenjaka dodamo k mletim orehom, iz beljakov naredimo sneg in ga dodamo v maso ter v to stresemo preostali sladkor, vaniljev sladkor, sladko smetano in nastrgano limonino lupino. Dobro premešamo.

Vzhajano testo premažemo z nadevom in po želji potresemo še z zmletimi orehi. Iz testa zvijemo dve veliki potici in pečemo do 2 uri pri 180 stopinjah.

Rožičeva potica – recept Nine Bartol

Potrebujemo:

- za belo testo: 50 dag bele moke, 2 jajci, 5 dag masla, 2 dl mleka in kocko kvasa.

- za ajdovo testo: 30 dag ajdove moke in 20 dag bele moke, 2 jajci, 5 dag masla, malo mleka in kocko kvasa.

- za nadev: poparimo rožičevo moko z mlekom in dodamo smetano z mlekom, da je nadev lepo mazav. 

Zamešamo vsako testo posebej. Počiva naj pol ure. Nato ju razvaljamo in na belo testo položimo ajdovo testo in ga premažemo z rožičevim nadevom. Vse skupaj zvijemo. Spet naj počiva in vzhaja pol ure, nato pečemo v pečici eno uro pri 180 stopinjah.

Opomba uredništva: Včasih gospodinje niso merile sestavin. Za tako potico so običajno uporabile malo žličko soli za testo in veliko žlico sladkorja v nadevu. Tudi količino nadeva so prilagodile temu, kar so imele doma.

Jagenjček (recept Karlince Golob)

Potrebujemo: 60 dag moke, 4 rumenjake, 10 dag sladkorja, 1 dl olja, 2,5 dl mleka, 1 kocko kvasa, malo ruma, vaniljev sladkor, lupino neškropljene limonine, za obliv pa 20 dag mletega sladkorja, 1 beljak, 1 žlico gustina, 1 žlico limonovega soka. Posebej pripravimo kvasni nastavek in ga stresemo med moko v posodo. Zamešamo testo in ga pustimo vzhajati toliko, da naraste še enkrat toliko. Testo damo v dobro namaščen model iz dveh polovic (jaz imam lončenega). Pokrijemo z drugo polovico, ga prevežemo na primer z žico in pustimo vzhajati še nekaj časa. Odvečno testo zleze ven. Pečemo približno eno uro pri 170 stopinjah v ventilacijski pečici in ohladimo. Medtem za obliv pripravimo gosto gladko kremo in začnemo oblivati pečenega jagenjčka. Začnemo pri glavi pod brado in od tu po vsem telesu. Ko se osuši, z vrečko za okraševanje izdelamo »volno«. Za to je potrebna enaka količina kot prej, le malo bolj gosta.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media