Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SINOVI DOLGOVI
Bralka ima sina, ki se je neuspešno podal v podjetniške vode. Ker si je nabiral le dolgove, so se začeli razni postopki zoper njega, tako da so se posamezni upniki pojavili tudi že pred bralkinimi vrati, še posebej odkar se je sin preselil nazaj domov. Bralka je opazila, da sin prejema vse več pošte s sodišča, zato jo skrbi, ali ne bodo morda zaradi njegovih dolgov na koncu prodali še njenega stanovanja. Eden izmed upnikov je namreč grozil, da bo kmalu prišel rubežnik in vse prodal.
Sin sam odgovarja za svoje dolgove. Ker je polnoleten, bralka ni dolžna plačevati njegovih dolgov niti ga ni dolžna vzeti nazaj na stanovanje. Ker ponovno stanuje v njenem stanovanju, pa se določenim sitnostim ne bo mogla izogniti. Upniki imajo možnost, da zahtevajo poplačilo prek sodišča, če dolžnik ne plača obveznosti. Če so upniki s sinom glede svojih terjatev sklenili pogodbo pri notarju s klavzulo neposredne izvršljivosti, lahko po zapadlosti obveznosti vložijo neposredni predlog za izvršbo. Če nimajo pogodbe v notarski obliki s klavzulo neposredne izvršljivosti, pa morajo najprej vložiti tožbo in doseči izdajo sodbe, s katero sodišče dolžniku naloži, da mora povrniti svoj dolg upniku. Na podlagi takšne sodbe lahko zahtevajo izvršbo tako, kot jo lahko zahtevajo na podlagi notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti.
V izvršilnem postopku lahko upnik predlaga izvršbo na celotno premoženje dolžnika razen določenih prejemkov, kot so zakonita preživnina, odškodnina za telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju in podobno, oziroma je izvršba na splošno omejena tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače, kar znaša okoli 600 evrov, če pa je dolžnik dolžan plačati na primer preživnino, pa lahko bolj posežejo na njegove dohodke, in sicer tako, da mu ostane najmanj 50 odstotkov minimalne plače. Ker bralkin sin ob neuspešnem poslovanju verjetno nima toliko mesečnih dohodkov, da bi ti presegli del, ki mu mora ob izvršbi ostati, bodo upniki verjetno predlagali tudi druga sredstva izvršbe, na primer prodajo premičnin in nepremičnin, če jih ima.
Upnik lahko predlaga prodajo nepremičnine in poplačilo iz sredstev, dobljenih s prodajo. V tem primeru sodišče najprej s pomočjo cenilca oceni vrednost nepremičnine, nato pa razpiše javno dražbo. Dražbe se lahko udeleži vsakdo in na njej draži toliko časa, dokler nekdo ne ponudi najvišje cene. Kdor želi sodelovati na dražbi, mora na račun sodišča položiti varščino. Varščino neuspešnim dražiteljem po končani dražbi vrnejo, tistemu, ki je ponudil najvišjo ceno, pa jo vštejejo v kupnino. Če tisti, ki je ponudil najvišjo ceno, ne plača celotne kupnine, sodišče zadrži varščino in opravi novo dražbo za prodajo. Kupnino, ki je pridobljena s prodajo nepremičnine, razdelijo upnikom, če kaj ostane, pa sodišče preostanek izroči dolžniku.
Če dolžnik nima nepremičnin, navadno upniki predlagajo izvršbo na premičnine. Sodišče imenuje sodnega izvršitelja, ta lahko vstopi v stanovanje, v katerem živi dolžnik, in zarubi vse, kar je po njegovem preudarku v lasti dolžnika in bi lahko bilo prodano. Rubež premičnine je zato verjetno največja nevšečnost, s katero se bo srečala bralka, saj sin živi z njo v stanovanju. Ko bo izvršitelj vstopil, bo zarubil vse, za kar bo ocenil, da bi bilo lahko last sina, se pravi dolžnika. Če bralka nima dokazil o lastništvu, lahko izvršitelj stvar vzame, bralka pa mora nato prek sodišča dokazovati, da je stvar njena in da zaradi tega ne more biti predmet rubeža. Pri avtomobilih in podobnih sredstvih, ki so vpisani v razne registre, je dokazovanje zelo preprosto, saj lahko pokaže prometno dovoljenje, in izvršitelj tega ne bo zarubil. Pri stvareh, kot so razni elektronski aparati, pa je po navadi bolj neprijetno, ker marsikdo nima nobenega dokaza več, da je to stvar kupil, in tudi težje dokaže, da je njegova. Lastništvo je sicer mogoče dokazovati tudi z izpiski bančnih računov in kartic, s pričami, in če ni drugega, z lastnimi izjavami. Ko je razčiščeno, da so zarubljene stvari last dolžnika, oziroma če nihče ne vloži zahtevka, da so njegove, izvršitelj proda zarubljene stvari in iz izkupička, ki ga pridobi s prodajo, poplača upnike. Če ostane kaj od prodaje, to izroči dolžniku.
Ker bralka ni odgovorna za dolgove, ki jih je naredil sin, je njena skrb, da ji bodo zaradi tega prodali stanovanje, odveč. Lahko pa si obeta, da bo prej ali slej na vrata potrkal izvršitelj oziroma več izvršiteljev, da bi zarubili tisto, kar ima sin, in s tem poizkušali poplačati dolgove, ki jih je ustvaril.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 11. in 18. aprila, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
