Zgodbe o soli

Zgodbe | jul. '17

Sečoveljske soline

V novih časih sol ni tako priljubljena pri pripravi hrane, kot je bila včasih, zdravniki ji pripisujejo nekatere škodljive lastnosti, toda še vedno je nepogrešljiva pri proizvodnji stekla, aluminija, usnja, številnih umetnih mas, v farmaciji, medicini, kozmetiki, pozimi pa služi za varen potek prometa. Včasih so ji rekli »belo zlato« in je bila pomembna strateška surovina, tako kot je zdaj nafta, ker je bila glavni konzervans za pripravo in shranjevanje živil. Bila je celo plačilno sredstvo, oblastniki so z njo veliko zaslužili, tihotapci tudi, saj je cvetela nedovoljena trgovina s soljo. Izbrali smo nekaj okruškov iz dolge zgodovine soli.

Vsa sol prihaja iz morja. Niso pa vsa morja enako slana. Ob ekvatorju je soli v oceanih manj, najbolj slana so sredozemska morja, zato ne čudi, da so sol poznali že stari Grki in Rimljani. Ljudstva, ki niso uporabljala soli, pa so zmerjali z barbari. Prve zanesljive podatke o pridelavi soli v Sredozemlju je mogoče zaslediti okoli leta 1000 pr. n. št. Kakšen je bil razvoj solin in solinarstva pri nas, opiše dr. Flavio Bonin v svoji knjigi Belo zlato krilatega leva.

Sol v Beneški republiki

Za moč ter obstoj Beneške republike je zaslužno prav solinarstvo. Istrska obalna mesta so imela že pred prihodom Benečanov razvito solinarstvo. Najstarejša pogodba med piransko komuno in Benetkami pa je iz leta 1375. Da so lahko Benečani obdržali svoj monopolni položaj, so sprejeli določbe o delovanju solin in jih zapisali v statutih. Niso pa mogli preprečiti tihotapcem, da ne bi kupovali soli pri solinarjih, jo ponoči nalagali na ladje in vozili v različne kraje. To je, razumljivo, škodilo državni blagajni. Če so jih ujeli, so jih za 3 leta obsodili na prisilno veslanje na galeji, jim zaplenili ladjo ali celo izgnali iz republike.

Rudarstvo v Hallstattu

Pravijo, da je halštatski rudnik najstarejši rudnik soli na svetu, v njem so začeli delati že v 12. stoletju pr. n. št., rudarstvo pa se je razcvetelo v 8. stoletju pr. n. št. Rudarili so tako, da so v kamnino izpraskali vzporedne brazde in kose slanega kamna s pomočjo vreč iz goveje kože nosili na površje. S tolkačem so potolkli približno meter kamnine na mesec. V enem letu naj bi rudar prinesel na površje 2000 kilogramov kamnine z vsebnostjo 40 do 70 odstotkov soli.

Beseda »Hall« je v keltskem jeziku pomenila sol in v srednjem veku so z njo označili kraje, kjer so jo pridobivali: Bad Hall, Hall pri Admondu, v dolini Halltal ... Zgodbe o moči, sporih, konkurenci med oblastniki (cesar vs. nadškofija) v Avstriji in na Bavarskem pa so se nadaljevale. Toda v 17. in 18. stoletju je nastala kriza, proizvodnja soli se je zmanjšala, med solinarji je nastala revščina. Stanje se je izboljšalo šele v 19. in 20. stoletju, ko so sol začeli uporabljati v industriji pri proizvodnji sode in natrijevega karbonata, torej ne le več za pripravo in konzerviranje hrane.

Solna polja v Sečovljah

Siniša Rančov je posnel številne fotografije in film o solinah.

Sečoveljske soline prvič pisno omenjajo v piranskem statutu leta 1274, domnevajo pa, da so nastale že v času Rimljanov. Sol pridelujejo na solnih poljih, ki obsegajo izparilne in kristalizacijske bazene, kamor je speljana morska voda. Ko iz njih izhlapi voda in nastane sol, jo solinarji z lesenim strgalom spravijo na kupčke in pustijo, da se odcedi. Odcejeno sol naložijo na solinarske vozičke in odpeljejo v prostor za shranjevanje in prodajo. Zdaj Sečoveljske soline nimajo večje gospodarske vloge, njihov osnovni namen je naravovarstveni, etnološki, kulturni in turistični (praznik solin). Celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Zavarovane so kot krajinski park, razglašene za območje Natura 2000 kot registrirana kulturna dediščina.

fotka: Soline, fotografija: arhiv podjetja Soline, d. o. o.

Solni cvet – bogastvo slovenskih solin

Pravijo, da je to kulinarična dragocenost, gurmanska specialiteta, ki jo uporabljajo in cenijo v dobrih restavracijah, ker je okus manj grob kot pri navadni soli, v njegovih kristalčkih je ujet vonj po morju. Zaradi dobrega okusa ter bogate sestave je cenjen tudi kot zdravilno živilo. Pridelujejo ga le še redkokje, vsekakor pa pri nas. Solni cvet pobirajo ob točno določenih vremenskih razmerah. Tedaj se na plasti grobe soli nabere skorja drobnih kristalov. Drobni piramidasti kristali solnega cveta bele do rožnate barve nastajajo le v brezvetrju. Ko pride čas žetve soli, jih v tankem sloju na površini solnih polj solinarji z največjo ljubeznijo nežno poberejo s posebej prirejeno lopatko. Ker se solni cvet piranskih solin odlikuje z veliko mero mineralov in s posebej izrazitim okusom ter vonjem, mu strokovnjaki kulinarike priznavajo, da kakovostno celo presega vrsto v svetu cenjenih sort »la fleur de sel«. Solnega cveta je malo, zato je dragocen in dražji od navadne soli.

Izleti v znane rudnike soli

Wieliczka – veličasten rudnik soli na Poljskem

Le 16 kilometrov od Krakova je oddaljen eden najstarejših rudnikov soli na svetu, vpisan na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA, znan še iz rimskih časov, ko so mu pravili »Velika sol«. Ima 9 nadstropij in okrog 300 kilometrov rudniških rovov. Vsako leto ga obišče več kot milijon obiskovalcev, ki spoznavajo, kako so rudarili v starih časih.

fotka: Rudnik Wieliczka, urejen kot muzej

800-letna tradicija rudarjenja v Avstriji 

V Halleinu pri Salzburgu je eden najstarejših rudnikov. S posebnim vlakcem vas odpeljejo globoko v rove rudnika, predstavijo način pridobivanja soli in nekdanje lastništvo rudnika. Pod okriljem rudnika je v bližini keltska vas, ki je vredna ogleda. V tem mestecu je tudi živel in umrl Franz Xaver Gruber, skladatelj svetovno znane božične pesmi Sveta noč.

Za konec

Če vam kdo reče, pojdi se solit, ste lahko malo užaljeni, saj to pomeni, da vam manjka pameti, ker je sol včasih pomenila isto kot pamet. Podobno je, če vas kdo vpraša, ali imate kaj soli v glavi. To nam je razložila Dušica Kunaver, ki je poznavalka ljudske modrosti in pregovorov.

Čeprav človeško telo potrebuje le 7 gramov soli dnevno in je delež uporabe soli največji v industriji in kmetijstvu, na prehrano pa odpade le 5 odstotkov proizvodnje soli, ima sol še vedno svojo pomembno vlogo.

Dobrota na jedilniku za poletne dni: brancin v soli

Sestavine: 1,5 kg brancina, 3 kg soli, limona, rožmarinova vejica

Priprava: brancina dobro operemo in osušimo s kuhinjsko brisačo. V pekač natrosimo 1,5 kg soli in vanjo bočno položimo brancina. Trebuh mu zapremo (notri lahko položimo tudi kakšen košček limone ali rožmarinovo vejico), da sol ne bi vdrla v notranjost ribe. Preostalo sol pa potresemo po ribi. Pečico segrejemo na 240 °C. V ogreto pečico položimo pekač z ribo in pečemo 45 minut. Nato pekač vzamemo iz pečice in previdno odstranimo sol. Ribo postrežemo z blitvo s krompirjem.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media