Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SPOMENIŠKO ZAŠČITENA STAVBA
Bralka je podedovala že zelo dotrajano stavbo, ki pa je razglašena za spomenik. Na stavbi bi bilo treba popraviti praktično vse, od oken in vrat, do strehe, dimnika in fasade. Bralka jo že dalj časa poizkuša prodati, vendar pri tem nima uspeha. Zanima jo, ali lahko kako doseže, da stavba ne bi bila več pod spomeniškim varstvom.
Nepremična dediščina, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti; je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij; ali nepremičnina, ki predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, je lahko zaradi svojega izjemnega pomena za državo ali občino razglašena za spomenik državnega ali lokalnega pomena. Razglasitev za spomenik ni odvisna od stanja objekta, pač pa predvsem od njegovega pomena. Poseganje v spomenik je precej omejeno, saj je namen varovanja v tem, da bi se ohranila kulturna zgodovinska vrednost, ki jo objekt ima. Za posege v spomenik je zato treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, v določenih primerih pa se izdela tudi konservatorski načrt. Lastnik je omejitve dolžan upoštevati, žal pa je navadno za obnovo tovrstnih nepremičnin namenjeno zelo malo javnih sredstev, tako da morajo večino denarja prispevati lastniki sami. So pa možnosti pridobitve sredstev precej različne, saj imajo nekatere občine uvedene celo programe za čim bolj celovito in sistematično sanacijo spomenikov, predvsem v delu, ki se nanaša na njihov zunanji videz. Če ima bralka srečo, se bo morda lahko prijavila na kakšno tovrstno financiranje.
Nepremičnine, ki imajo status spomenika, je navadno težje prodati, saj mora novi lastnik vzeti v zakup, da takšne nepremičnine terjajo posebno skrb in tako tudi več stroškov kot druge stavbe. Inšpektorat ima celo možnost, da lastniku naloži izvedbo določenih popravil, če oceni, da je njihova izvedba nujna, da se spomenik in njegove bistvene značilnosti ohranijo. Odlašanje s popravili tako lahko bolj vodi v inšpekcijski postopek kot pa v prenehanje statusa spomenika.
Status spomenika lahko tudi preneha, če se oceni, da le-ta ne dosega več pogojev, ki so predpisani, da se stavba razglasi za spomenik, vendar je verjetnost, da bo bralkina stavba izgubila status spomenika, verjetno dokaj majhna. O prenehanju statusa spomenika sicer odloča isti organ kot o podelitvi statusa, to je za spomenike državnega pomena Vlada Republike Slovenije, za spomenike lokalnega pomena pa občinski svet občine, ki je razglasil spomenik. Pred tem mora dati svojo privolitev Zavod za varstvo kulturne dediščine.
PODRAŽITEV POTOVANJA
Bralka je vplačala počitnice, zdaj pa je dobila obvestilo turistične agencije, da se bo potovanje nekoliko podražilo, ker naj bi zamenjali letalskega prevoznika, posledično pa so cene letalskih vozovnic višje. Bralka meni, da to ni pošteno, saj je počitnice že v celoti plačala, zato ni pripravljena plačati še več, kot je že.
Turistična agencija praviloma ne sme zvišati cen potem, ko s potnikom že sklene pogodbo. Izjemo predstavljajo primeri, ko pride do sprememb v menjalnem tečaju valute ali tarifah prevoznikov, ki vplivajo na ceno potovanja. Agencija sme uveljaviti pravico do spremembe dogovorjene cene turističnega aranžmaja le, če je možnost spremembe cene predvidena v potrdilu o potovanju in potrdilo vsebuje način izračuna spremembe. Cene turističnega aranžmaja se sme zvišati najpozneje do dvajsetega dne pred začetkom potovanja. Če zvišanje dogovorjene cene preseže deset odstotkov, lahko potnik odstopi od pogodbe, ne da bi moral povrniti škodo. V tem primeru mora organizator potovanja potrošniku vrniti vplačani znesek. Na drugi strani pa predpisi še določajo, da mora agencija potniku povrniti razliko v ceni, če se spremembe v menjalnem tečaju valute ali tarifah prevoznikov spremenijo tako, da se cene prevozov znižajo, ali če se menjalni tečaj med valutami spremeni v korist domače valute (evro).
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 22. in 29. avgusta, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
