Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | sep. '17

NEKDANJA DRUŽBENA LASTNINA

Bralec zadnjih 50 let uporablja zemljišče, ki je bilo nekoč poljska pot. V zemljiški knjigi je napisano »družbena lastnina v splošni rabi« oziroma da gre za kmetijsko zemljišče. Bralec je na občino naslovil prošnjo, da bi zemljišče odkupil, vendar ni dobil odgovora, kasneje pa so ga usmerili na sklad kmetijskih zemljišč, ki naj bi bil dejanski lastnik parcele. Iz sklada so ga napotili na državno pravobranilstvo, od tam so ga usmerili na komisijo za urejanje družbene lastnine, ta pa nazaj na občino. Bralca zanima, kako naj pride do lastništva nepremičnine.

Nekdanja družbena lastnina je po spremembi sistema postala last različnih lastnikov. Zemljišča, ki so bila na območju stavbnih zemljišč, so praviloma postala občinska last; tista, ki so bila na območju kmetijskih zemljišč ali gozdov, pa so postala last države in zanje skrbi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Merilo ni bilo, ali se posamezno zemljišče uporablja za kmetovanje ali ne, pač pa na katerem območju je. Odločilna je bila namenska raba glede na prostorske akte, torej ne dejanska uporaba. Ker je za razmejitev relevantno stanje v času preoblikovanja družbene lastnine, je včasih precej negotovosti glede tega, saj je treba preveriti, kako so bila območja določena v tistem času, ni pa pomembno, kako so določena zdaj.

Tisti, ki je po teh pravilih postal lastnik, torej občina ali država, je lastnik, ne glede na to, ali je uredil vpis v zemljiško knjigo ali ne. To lahko stori šele zdaj. Bralec lahko kupi nepremičnino le od tistega, ki je lastnik. Če je to občina, mora doseči dogovor z njo, da mu proda nepremičnino, če je to država, mora doseči dogovor z državo. Ker bralec ve, da nepremičnina ni njegova, ne more doseči priposestvovanja, pač pa lahko nepremičnino le kupi. Morda bi pri tem veljalo razmisliti, ali je nakup res nujen, saj je očitno, da bralcu nihče ne oporeka sedanje uporabe, tako da ima pravzaprav vse koristi od nepremičnine. Res pa je tudi, da lahko lastnik kadar koli zahteva, da nepremično neha uporabljati. Ta negotovost pa bi z nakupom res odpadla.

REKLAMACIJA NAKUPA

Bralka je v prodajalni izbrala ploščice za obnovo kopalnice in prodajalec je napisal naročilo. Ko so ji ploščice pripeljali, pa je ugotovila, da niso takšne, kot jih je izbrala. Prodajalec njeno reklamacijo zavrača, ker je na naročilu napisana šifra dostavljenih ploščic, bralka pa je prepričana, da je pokazala prave ploščice, in teh nikakor ne želi.

Nakup ploščic na podlagi ogleda razstavljenega blaga v trgovini je nakup na podlagi vzorca. Prodajalec navadno namreč nima na zalogi dovolj blaga, da bi kupec izbrano kupil in takoj odpeljal domov, pač pa sprejme le naročilo, ki ga izvede kasneje, ko mu proizvajalec dobavi naročeno blago.

Prodajalec je dolžan dobaviti ploščice z enakim vzorcem, kot ga je izbrala bralka. Kupec mora ravnati skrbno, ni pa dolžan preverjati, ali se ni morda prodajalec pri pisanju šifer zmotil. To je tudi težko storiti, saj imajo podobni izdelki praktično enako ceno in zelo podobne opise v naročilu, tako da ni mogoče brez posebnega znanja preveriti, ali je prodajalec morda naredil napako. V praksi je precej velika težava z dokazovanjem, kaj je bilo izbrano, tako da je pri tovrstnem nakupu zelo priporočljivo, da izbrani vzorec, če le imamo možnost, fotografiramo.

Prodajalec, ki dobavi drugačno blago, kot bi moralo biti glede na izbrani vzorec, je dolžan blago na svoje stroške zamenjati, kar pomeni, da mora prodajalec sam kriti stroške odvoza ploščic, ki so bile napačno dobavljene, in stroške dostave izbranih ploščic. Če bi zaradi napake prišlo do škode pri bralki, na primer, če bi mojster, ki polaga ploščice, računal več, ker dela ni mogel opraviti ob dogovorjenem času, pa je prodajalec dolžan povrniti tudi takšno škodo.

Pogoj za vse to pa je, da napako reklamiramo takoj, ko je to mogoče. Reklamacijo je najbolje poslati pisno s priporočeno pošto na uradni naslov prodajalca, ki je običajno naveden na računu.

SVETOVALNI TELEFON:

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 12. in 19. septembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media