NOVICE OD VSEPOVSOD
Radi se družimo z dedki in babicami
Prizadevnim učiteljicam Podružnične osnovne šole Ribno se lahko zahvalimo, da vsako leto ob tednu otroka povabijo dedke in babice svojih učencev, da pridejo v šolo in se skupaj z vnuki česa novega naučijo ali pa kaj zanimivega ustvarijo.
Letošnje medgeneracijsko srečanje učencev, dedkov in babic je bilo posvečeno 130. obletnici šole. Ker ribenski starši svojih otrok niso radi pošiljali v blejsko šolo, so se zavzeli za zgraditev šole v domači vasi. Pouk v njej se je začel januarja 1888, do zdaj pa so krajani Ribnega in štirih sosednjih vasi, iz katerih učenci prav tako prihajajo v podružnično šolo, že dvakrat uspešno obranili svojo šolo pred nameravano ukinitvijo. Ker je bilo medgeneracijsko srečanje povezano z zgodovino šole, so učenke in učenci izdelke ustvarjali v skladu s tradicionalno delitvijo spolnih vlog: učenke so šivale punčke, učenci pa sestavljali šolske table. (Besedilo in fotografija: Pavla Rapoša Tajnšek)
Martin Krpan v knjigi in s knjigo
Simbol 33. slovenskega knjižnega sejma, ki bo od 22. do 26. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, je močni in samozavestni Martin Krpan, le da na svoji kobilici poleg kija in mesarice drži še eno orožje – knjigo. Letos namreč praznujemo stoletnico prve slovenske slikanice, Levstikovega Martina Krpana s Smrekarjevimi ilustracijami. Po motivih zgodbe bo na sejmu celo opera za otroke Aleksandre Naumovski Potisk. Na tradicionalni dražbi starih knjig in tiskov Antikvariata Glavan (24. novembra ob 18. uri) bo tudi odlično ohranjena prva izdaja iz leta 1917. Na sejmu bodo nadaljevali nacionalno kampanjo Slovenija bere, pripravili bodo nove vsebine za mlade od grafitov do rapa, več pozornosti bo namenjene otrokom s posebnimi potrebami, med drugim pa bodo pripravili košarkarski knjižni dogodek, na katerem bodo predstavili vse knjige o košarki. Države v fokusu bodo Nemčija, Avstrija in Švica s svojimi literarnimi gosti. Vstop na sejem je brezplačen, obiskovalci pa si morajo vseeno priskrbeti vstopnico.
Domači kakiji za zdravo zimo
Pridelovalci kakija iz strunjanske doline že pripravljajo vse za 17. praznik kakijev. Potekal bo od 17. do 19. novembra na parkirišču pred Krkinim zdraviliščem Talaso Strunjan. Pripravlja ga Turistično društvo Solinar iz Strunjana. Kot vsako leto ne bo manjkalo različnih sort kakijev, ki velja za enega najbolj zdravih jesenskih plodov. Zagotovo bodo strunjanske žene in dekleta pripravile pecivo in druge sladice, marmelade, napitke ter sušene kakije, manjkalo ne bo niti drugih domačih pridelkov, odlične kulinarične ponudbe in večerne zabave z gosti.
Več informacij najdete na spletni strani: http://td-solinarstrunjan.net/sl/praznik-kakijev
Otrokom prijazno okolje
Neprofitna organizacija Nordic Art Initiative (NAI) povezuje organizacije, podjetja in posameznike z namenom spodbujanja družbenokoristnih kulturnih projektov in dejavnosti. S podporo šestih partnerjev (Oriflame, Volvo, A1 Slovenija, Philips, Fundacija Jochnick in Lara) so v okviru projekta Umetnost z višjim ciljem hodnike, čakalnice, igralnice in dvorišče pediatrične klinike spremenili v prostore, prijazne otrokom. Ustvarjalci iz štirih držav, Črtomir Just (Slovenija), Rafael Mayani (Mehika), Ruth Hengeved (Nizozemska), Fatheat & Bea Pántya (Madžarska), so poslikali več kot 360 kvadratnih metrov površin.
Muzej rezijanskih ljudi
Na Solbici, najbolj starosvetni vasi v Reziji, so sredi oktobra odprli etnografski muzej, imenovan Muzej rezijanskih ljudi. V njem bosta tudi sedež rezijske izpostave Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in sedež domačega društva Rozajanski dum. Odprtje muzeja predstavlja veliko pridobitev za Rezijane, ki vztrajajo pri prepričanju, da sta rezijanska kultura in narečje del slovenske kulture in slovenskega jezika, in se za ohranitev ter ponovno uveljavitev tega prepričanja tudi vztrajno ter trdo borijo. Muzej si je pred 23 leti zamislila Luigia Negro, ki ji je zadnja leta v veliko oporo mlajši sodelavec Sandro Quaglia. Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je ob tem dogodku zagotovil podporo vsem načrtom ter dejavnostim rezijanskih Slovencev tudi v prihodnje.
Priznanja zaslužnim humanitarcem
Na kongresu Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) so podelili priznanja posameznikom, ki so s svojim delom trajno zaznamovali delo in organiziranost na humanitarnem področju. Prejeli so jih Esad Bajraktarević, Dobrodelno društvo Merhamet, Milojka Vida Intihar, Beli obroč, Jožica Mestnik, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Jožica Mikič Horvat, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Danica Vodovnik, Koronarno društvo Slovenske Istre in Društvo Žarek upanja. Najvišje priznanje, kipec dobrote, pa je Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predala Ivici Žnidaršič, dolgoletni predsednici Rdečega križa Slovenije.
Na kongresu so udeleženci razpravljali o novodobnih obrazih revščine (v šolah, brezdomstvo ...) ter o vlogi humanitarnih organizacij v sodobni družbi. Po podatkih iz leta 2016 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,9-odstotna, kar je manj kot leto prej. Znižala se je tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, ki je lani znašala 18,4 odstotka. Kljub izboljšanju so rezultati slabši pri samskih osebah in starejših.
Ministrica je napovedala, da se bo minimalna plača v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revščine. Spomnila je, da minimalna neto plača znaša 614 evrov, povprečna neto plača pa 1050 evrov. Dve tretjini zaposlenih imata plačo, ki ne presega povprečne. Kmalu bodo predstavili tudi predlog, po katerem bo denarna socialna pomoč za samske višja. Poudarila je tudi, da sistem državne blaginje brez humanitarnih organizacij ne more delovati. Država pa mora zagotavljati sistemske pogoje za preprečevanje revščine in socialne izključenosti ter delovanje humanitarnih organizacij.
