Do kdaj še?
Te dni, ko okrevam po operaciji, sem veliko razmišljala o zdravju, odnosu do te dobrine in tudi našem zdravstvenem sistemu. Ljudje smo pač taki, da šele takrat, ko nas nekaj ustavi, vidimo stvari drugače. Takrat bi dali vse, da bi čas lahko zavrteli nazaj, a to ne gre, lahko pa marsikaj spremenimo za naprej.
Pri zdravniku se po navadi začne zdravljenje bolezenskih znakov, ne vzrokov zanje, zato ruski zdravnik in manualni terapevt Nikolay Grishin zagovarja, da je bolje ljudi, če jim hočeš pomagati, naučiti, kako naj varujejo zdravje in kako si lahko pomagajo sami. Grishin je kmalu potem, ko je prišel v Slovenijo, opazil, da se ljudje premalo gibljejo, nezdravo prehranjujejo in imajo številne slabe navade. Ustanovil je Šolo zdravja in jutranjo telovadbo v dobrih desetih letih pripeljal v skoraj vsak slovenski kraj. Vse več ljudi v oranžnih majicah ob jutrih telovadi na prostem in skrbi za svoje zdravje in telo.
Vedno pa ne gre brez obiska zdravnika in takrat hitro občutiš, kako (ne) deluje naš zdravstveni sistem. Za obisk specialista ali pregled s pomočjo magnetne resonance potrebuješ lahko več mesecev. Kaj to pomeni za načeto zdravje, ni treba izgubljati besed. Po drugi strani pa se lahko z denarjem pride do storitve tako rekoč čez noč. Toda večina prebivalcev naše države si ne more privoščiti plačljivega zdravstva, zato lahko za zdravje vseh poskrbimo le s solidarnim sistemom javnega zdravstva, kjer pa bi bilo treba marsikaj izboljšati, od organizacije do komunikacije s pacienti. Krivično bi bilo, če bi vse zdravstveno osebje metali v en koš, med njimi so zdravniki, medicinske sestre in drugo strokovno osebje, ki se trudi. Zadnji čas je, da v zdravstvo uvedejo več reda in odgovornosti. V sistemu, kjer se pretaka tako veliko denarja, bi morali imeti ne samo enojne, dvojne, ampak celo trojne varovalke nadzora. Vendar se vse od nastanka samostojne države politika ni lotila urejanja tega pomembnega področja, ker je njej in interesnim skupinam to ustrezalo. Tudi aktualni vladi zmanjkuje časa. Kmalu bodo spet volitve, takrat pa je čas, da jim volivci izstavimo račun za njihovo delo.
Nenormalno je, da moraš na terapije po posegih čakati več mesecev, v tem času ne moreš opravljati dela, čakanje tudi ni dobro za okrevanje, po drugi strani pa je vse več bolniške odsotnosti, ki hromi zdravstveni sistem. In tako nam denar odteka v prazno, ljudje pa izgubljajo zdravje. Pa za to nihče ne odgovarja. Do kdaj še?
