Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | dec. '17

NAJNIŽJA INVALIDSKA POKOJNINA

Bralka navaja, da je uživalka invalidske pokojnine od leta 1994 naprej, ki pa ne dosega zneska 500 evrov. Invalidska pokojnina ji je bila odmerjena na podlagi 22 let pokojninske dobe z 20-odstotnim dodatkom za invalidnost. Zanima jo, zakaj za mesec oktober ni prejela pokojnine v višini 500 evrov, saj je njena znanka, tudi invalidska upokojenka, le-to dobila. Ali je razlog, da je bila znanka invalidsko upokojena po letu 2000, saj tudi ona ni imela polne pokojninske dobe.

Novela zakona z veljavnostjo od 1. oktobra 2017 določa, da je ne glede na določbe veljavnega zakona, ki urejajo odmero starostne ali invalidske pokojnine, zavarovancu (moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po tem zakonu in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina v višini 500 evrov, če pa gre za uživalca starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu, pa mu je zagotovljen sorazmerni del zneska pokojnine 500 evrov. Prav tako so do zajamčene starostne ali invalidske pokojnine upravičeni tisti uživalci, ki so pokojnino uveljavili po predhodno veljavnih predpisih in so dopolnili pogoj pokojninske dobe, kot je bil po takrat veljavnem predpisu predpisan za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan.

Do izplačila najnižje pokojnine v višini 500 evrov so poleg uživalcev starostne pokojnine upravičeni tudi uživalci invalidske pokojnine, pri katerih pa je treba pri ugotavljanju upravičenosti do izplačila zagotovljene invalidske pokojnine upoštevati tudi prišteto dobo, ki jo je prvič uvedel zakon, ki je veljal od 1. januarja 2000 naprej in je nadomestil institut dodatka za invalidnost. Prišteta doba je fiktivna pokojninska doba, ki se določi glede na obdobje med nastankom invalidnosti in določeno starostjo in se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine. Pred 1. januarjem 2000 se je pri odmeri invalidske pokojnine upošteval dodatek za invalidnost, ki je bil po namenu in vsebini enak kasneje uvedenemu institutu prištete dobe. To pomeni, da se pri presoji upravičenosti do izplačila najnižje invalidske pokojnine v višini 500 evrov upoštevata tako dodatek za invalidnost kot prišteta doba, odvisno od tega, po katerih predpisih je priznana in odmerjena invalidska pokojnina.

Bralkina invalidska pokojnina, upoštevaje pokojninsko dobo in dodatek za invalidnost, bi morala biti odmerjena najmanj v višini 85 odstotkov pokojninske osnove, da bi bila upravičena do najnižje invalidske pokojnine v višini 500 evrov. Po prejšnjih predpisih, po zakonu iz leta 1992, ji je bila namreč invalidska pokojnina odmerjena za 22 let pokojninske dobe v višini 59 odstotkov pokojninske osnove, z dodatkom na invalidnost v višini 20-odstotne odmerjene invalidske pokojnine pa je znašal skupni odstotek za odmero invalidske pokojnine 70,8 odstotka pokojninske osnove. Ker bralki invalidska pokojnina ni bila odmerjena v višini 85 odstotkov pokojninske osnove, ni upravičena do izplačila invalidske pokojnine v višini 500 evrov. Njena znanka pa je morala s pokojninsko dobo in prišteto dobo izpolniti pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, ki je veljal v letu uveljavitve pravice do invalidske pokojnine, in je tako upravičena do najnižje invalidske pokojnine.

SORAZMERNI DEL STAROSTNE POKOJNINE

Bralka A. L. iz Brežic navaja, da je njen brat zaposlen v Nemčiji, pred tem pa je bil v Sloveniji – več kot trideset let nazaj – zaposlen približno 10 mesecev. Zanima jo, ali bo za 10 mesecev pokojninske dobe, prebite v Sloveniji, prejel sorazmerni del starostne pokojnine.

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni z zakonom določeno starost in pokojninsko dobo. Bralkin brat, ki je v Sloveniji dopolnil le 10 mesecev pokojninske dobe, ne more pridobiti pravice do starostne pokojnine. Uredba 883/2004 namreč določa, da država članica ni dolžna priznati dajatve za dobo, ki je krajša od enega leta. Če torej država, v kateri je zavarovanec dopolnil manj kot 12 mesecev zavarovalne dobe, ne prizna pravice do pokojnine, to upošteva država, v kateri je dopolnil pokojninsko dobo. V danem primeru bo zavarovalno dobo, prebito v Sloveniji, v trajanju 10 mesecev upoštevala Nemčija, v kateri bo njen brat pridobil pravico do starostne pokojnine.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 14. decembra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media