Pokažimo otrokom vrednote
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Kako predati vnukom vrednote, za katere verjamemo, da so pomembne, ker bo pošten, širokosrčen, spoštljiv, prijateljski. Odgovor je en sam: tako da sami živimo v skladu z vrednotami, ki jih cenimo, in da poskrbimo, da z vnuki preživimo dovolj časa. Bolj ko živimo v skladu s svojimi vrednotami, bolj nam otroci verjamejo. Koristno je tudi, če svoja dejanja uokvirimo še z besedami. Tako otrokom pomagamo, da se vrednot zavedo.
Vzgoja o vrednotah se začne, ko je vnuk še v pleničkah. Na primer učenje tega, da vrstnika ne sme ugrizniti, ker hoče njegovo igračo, se začne že pri najmanjšem. Do vstopa v šolo se od otroka pričakuje, da upošteva temeljne vrednote. Če ne bo pošten do sošolcev in vljuden do učiteljev, bo imel težave. Najbolje je začeti pri družinski pripadnosti.
Družina smo ljudje, ki si pripadamo, skrbimo drug za drugega, se podpiramo in ljubimo. Ni nam vseeno, kako se počutijo drugi družinski člani. V času, ko družinske vezi razpadajo, je še pomembneje, da ostanemo povezani. Naj otrok čuti, da vsi skupaj skrbimo za njegovo dobro. Stari starši lahko vnuku pomagajo začutiti pripadnost širši družini, skupini »naših« ljudi, po katerih se lahko zgleduje. Vnuka načrtno vključimo v svoje življenje. Dogovorimo se z otrokovimi starši za ure, ki jih preživimo sami z vnukom. Lahko ga občasno čuvamo, odpeljemo na predstavo, na igrišče ... Pri vas naj kdaj tudi prespi. To je zanj velika dogodivščina, za vas pa priložnost, da se bolj povežete. Pokažite mu slike sorodnikov, pripovedujte mu o njih. Povejte mu stare družinske zgodbe, da bo čutil ponos, ker pripada tako srčnim ljudem. Povejte mu, da je stric zabaven, da teta odlično skrbi za vrt, da zna dedek marsikaj popraviti ... Pomagajte mu, da sorodnikom za rojstni dan nariše risbico. Organizirajte praznovanje rojstnih dni družinskih članov. Prirejajte družinska srečanja bratrancev in sestričen. Skupaj se veselite dosežkov širše družine.
Družabnost in prijateljevanje. Poleg družine so za vašega vnuka zelo pomembni prijatelji. Družabni ljudje imajo večji socialni krog, dlje živijo in so v splošnem bolj zdravi. Če bo vnuk družaben, bo laže sodeloval v skupini in ustrezneje ravnal v konfliktih. Otrok se družabnosti uči, ko opazuje vsakdanje stike družinskih članov z zunanjim svetom. Zato namerno izmenjajte nekaj prijaznih besed s sosedo in prodajalko, kadar ste z vnukom. Na otroškem igrišču prijazno ogovorite drugega starega starša. Vzemite vnuka s seboj na kavo k prijateljem. Čeprav se bo le igral na preprogi ob vaših nogah, bo vpijal vase prijetno izkušnjo prijateljevanja. Če obiskuje vrtec ali šolo, si zapomnite imena njegovih prijateljčkov. Z zanimanjem poslušajte, kar vam o njih pripoveduje. Povabite kdaj k sebi še katerega izmed njegovih prijateljev.
Darežljivost. Kako sredi družbe, usmerjene v potrošništvo, grabljenje dobrin in odrivanje drugih ljudi, vzgajati otroka, ki bo znal ceniti še kaj drugega? Na primer zadovoljstvo, da smo storili nekaj, da je človeku v stiski nekoliko laže. Majhen otrok se mora darežljivosti šele naučiti, zato naj vas vidi, kako ste darežljivi. Skupaj odnesita sosedom kos jabolčnega zavitka, ki ste ga spekli za svojo družino, pomaga naj vam zložiti oblačila za dobrodelno organizacijo in natrositi hrano pticam. Pogovarjajte se z njim, čemu to počnete. Svet je lepši, če smo darežljivi drug do drugega, če pomagamo tistim, ki so v stiski, in če lahko verjamemo, da bo nekdo pomagal nam. Pričakujte pa, da vnuk še nekaj časa ne bo zmožen darovanja ali pa bo razdal vrečko piškotov, ne da bi pojedel enega samega. Otrok potrebuje potrpežljivo pomoč, da bo sčasoma našel pravo mero med radodarnostjo in skopostjo.
Spoštljivost. Preden otrok zmore spoštovati drugega, mora razviti zavedanje o odnosih med ljudmi in empatijo do drugega. Zelo je pomembno, da smo odrasli otroku vzor spoštljivega vedenja do soljudi, družinskih članov, partnerja in tudi do vnuka, čeprav je »le« otrok. Toda hkrati moramo otroku postavljati tudi omejitve. Otrok, ki ne pozna omejitev, ne more biti spoštljiv. Do šole mora že ponotranjiti večino spoštljivega vedenja. Na primer, da potrka, preden vstopi v kopalnico, da najudobnejši fotelj prepusti babici, da učiteljici ne brska po torbici ... Privzgajanje spoštljivosti je dolgotrajen proces, ki je zelo pomemben za harmonično sožitje.
